Zgode in nezgode odvetnika Lojzeta Isjaka

I. Prizor

Hodnik pred razpravno dvorano Okrožnega sodišča v Sv. Injaku. Vidimo odvetnika Bojana Edaka, oblečenega v škrlatno odvetniško togo, v rokah drži vrvico. Na drugem koncu vrvice je rjavo-bela šekasta krava, ki ima glavo v odvetnikovi aktovki in žveči dokumente. Po hodniku se mu približa drugi odvetnik Lojze Isjak z odpeto odvetniško togo, ki mu pri hoji mahedra okrog nog.

L. Isjak (se smeji): »Šment, kolega Edak, a danes pa kar s kravo.«

B. Edak (resno): »Da, ime ji je Srečeslava, a ji rečem kar Sreča.«

L. Isjak (se krohota in tolče po kolenu): »Sreča na vrvici, torej.«

B. Edak (resno pogleda): »Res je. A danes nisva zato tukaj.«

L. Isjak (se zresni): »Ne, imate kar prav. A vaše stranke ne bo?«

B. Edak (pokaže na strop): »Saj je že tukaj.«

(S stropa na vrvi visi obešeno že precej razkrajalo truplo moškega.)

L. Isjak (pogleda gor in se poči po čelu): »Ah ja, saj res, a veste, da imam danes tako natrpan urnik, da nisem uspel niti spisa odpret. Danes imamo razveljavitev oporoke, za tistega utopljenca, ne?«

B. Edak (hitro): »Obešenca.«

L. Isjak (takoj): »Saj. Kaj dedičev pa ne bo?«

B. Edak: »Samo gospod Žan Robert Ebec pride, njegove sestre Brede Ebec pa danes ne bo, ker je zadržana.«

L. Isjak: »Ah, kje pa?«

B. Edak: »Pa nič, če mi ne verjamete. No, gospod Ebec je že tukaj.«

Ž. R. Ebec (gleda v strop in prhne): »Sem mislil, da smo očeta že zdavnaj pokopali.«

B. Edak: »Ja, saj ste ga. Včeraj ponoči sva ga z mojim pripravnikom Petrom Iflarjem zopet izkopala in ga obesila tukaj.«

Ž. R. Ebec (začudeno): »Čemu?«

B. Edak (skomigne z rameni): »Ne vem.«

Ž. R. Ebec (neprizadeto): »Tudi prav.«

Po hodniku pride sodnik Franc Ašist, v rokah nosi zelo debel sodni spis. Ko pride do razpravne dvorane, spis nasloni na okensko polico nasproti vrat, odpre okno in ga vrže ven, spodaj se zasliši krik.

F. Ašist (pogleda skozi okno na dvorišče in nato odvetnika Isjaka): »Glede na to, da se tožita dve tovarni za izdelovanje blazin iz gosjih peres, mu ne bi smelo biti hujšega, a ne kolega?«

L. Isjak (se smeji): »Vedno za hece, ne res, gospod sodnik?«

F. Ašist (resno): »Ne. Včeraj se mi je sredi obravnave po šestih dneh prvič spet premaknilo črevesje. TAKRAT nisem bil za hece… (zamišljeno) Uboge stranke… in čistilke. (hitro) Pa kaj hočemo, življenje je kruto. No, zdaj pa le brž noter, da vidimo, kako je s to služnostjo. (pogleda odvetnika Edaka) Samo, ta prasec bo pa zunaj ostal.«

B. Edak (užaljeno): »Oprostite, ampak tole je krava, ime ji je Srečeslava, a ji rečem k…«

F. Ašist (ga prekine): »Ej, govoril sem kravi.« (bruhne v krohot)

L. Isjak (se krohota, tečejo mu solze): »Nehajte, prosim kolega, ubili me boste.«

F. Ašist (se v trenutku neha smejati, resno): »Ne, ne bom.«

L. Isjak (se takoj zresni): »Hvala.«

 

II. Prizor

Razpravna dvorana. Vstopijo sodnik, oba odvetnika ter stranka in se posedejo vsak na svoje mesto. L. Isjak na levo (toženčevo) stran in B. Edak skupaj s stranko na desno (tožnikovo) stran. Sodnik obstoji pri vratih. V razpravni dvorani za sodniško mizo sedita porotnika, oba imata na nosovih velika smešna očala z nalepljenimi umetnimi brki in mirno gledata predse.

F. Ašist (napeto opazuje porotnika, nato vzklikne): »Samo Motan in Dejan Ebil!«

Oba porotnika se začneta smejati in si snameta očala.

S. Motan (smeje): »Pa, kako je to mogoče. (odvetniku Isjaku) Povem vam, lahko bi se spremenil v Bengalsko bolho, pa bi me stari Ašist še vseeno spoznal.«

D. Ebil (smeje): »Res, zadnjič sem si dal na glavo rdečo lego kocko, pa mislite, da me je zamenjal za porotnico Lano Ajdra, tako kot sem upal? Kje neki, takoj je rekel: 'Dejan,' je rekel, 'ne bodite tak debil.'«

F. Ašist (se usede na stol med oba porotnika): »Kot vidim, me niste poslušali. No, zdaj pa si poglejmo, kako je s to najemno pogodbo, da lahko grem spet kartat, hočem reči pisat pomembne sodbe.«

B. Edak (vstane): »Gospod sodnik, preden začnemo, bi samo izpostavil dejstvo, da mi na vrtu rastejo res lepe vrtnice, zato vas prosim, da to pri vodenju današnje obravnave upoštevate.« (se usede)

F. Ašist (pogleda B. Edaka, iz žepa potegne izvod revije Moj vrt, jo pokaže navzočim in se grozljivo zakrohota, nato jo da nazaj v žep): »Najprej bomo imeli narok za poravnavo. Ali obstaja možnost za poravnavo?«

B. Edak (zopet vstane): »Z naše strani ni problema, če mi lahko nasprotna stran poravna tole.« (iz žepa potegne popolnoma zmečkan list papirja)

F. Ašist (B. Edaku): »Dajte, da vidim.«

B. Edak mu izroči papir.

F. Ašist (si papir ogleda in ga preda odvetniku L. Isjaku): »Tožena stran, kaj pravite na to?«

L. Isjak (vzame papir in si ga ogleduje): »Hm, na eni strani je nekaj rdečega in res je zelo zmečkan.«

B. Edak (teatralno): »To je ostanek mojega včerajšnjega kosila. List sem imel ob sebi, ko sem kosil s svojo ženo, Bojano Utl Edak, in popackal točno ta list papirja, ki ga imate sedaj pred seboj.«

L. Isjak (vprašujoče pogleda B. Edaka): »In?«

B. Edak (mirno): »Nič, saj ste vi vprašali.«

F. Ašist (nestrpno): »Torej, tožena stran, vaš odgovor?«

L. Isjak se trudi poravnati list papirja, vendar ne gre, ker je list zlepljen z ostanki kosila.

L. Isjak (odločno): »Mislim, da ne bo šlo in mislim, da je spoštovani kolega Edak to ves čas vedel.«

B. Edak (se smeji): »Seveda sem vedel, samo je pa bilo smešno, a ni res?«

F. Ašist (jezno): »Za vice sem tukaj pristojen samo jaz, smo se razumeli? Prav tako tudi za nebesa in pekel!«

L. Isjak (veselo): »Mislim, da bo kolego Edaka smeh kaj kmalu minil.«

B. Edak (prestrašeno): »Zakaj pa?«

L. Isjak (prepričljivo): »Zato, ker sem si ravnokar prebral vašo tožbo, ki je učbeniški primer nesklepčnosti in jo bo sodnik takoj, ko si jo bo še on prebral, tudi zavrgel. Uvodoma namreč opisujete domnevno lažno oporoko, v nadaljevanju utemeljujete nekakšen odškodninski zahtevek zaradi premalo izplačanih banan, na koncu pa v izreku zahtevate svetovni mir in ukinitev Andore. Zato.«

Ž. R. Ebec (najprej zgrožen, nato besno odvetniku B. Edaku): »Odpuščeni ste! Jaz sem vam rekel, da morate zahtevati odpravo na Mars in ukinitev pravila desnega.«

F. Ašist (bere tožbo): »Odvetnik Isjak ima prav! Tožba je bolj nesklepčna od izredne seje državnega zbora, kjer naj bi se obravnavalo znižanje plač poslancem. Tožbeni zahtevek je zavrnjen. Sodba izide pisno, razen seveda, če bom ponesreči razsul in pogubil ves spis.« (vzame sodni spis stopi k oknu in ga vrže ven, spodaj se zasliši krik) »Ojej! No, kaj hočemo.«

 

III. Prizor

Pred razpravno dvorano stoji odvetnik L. Isjak, ob njem pa kopica novinarjev. Ob strani vidimo odvetnika B. Edaka, kako molze kravo.

Novinarji (drug prek drugega): »Po ponovni veliki zmagi v sodni dvorani, se vam obeta bleščeča kariera v tovarni ogledal, kaj boste sedaj?« »Kako dolgo ste študirali spis?« »Kako dolgo že nisem pil dobrega konjaka?« »Kaj lahko porečete na dogajanje v sodni dvorani?«

L. Isjak počasi hodi proti B. Edaku in kravi, pred njim pa se pomikajo novinarji, tako dolgo, da novinarji nazadnje kravo prevrnejo.

L. Isjak (jih svareče pogleda in pokaže na kravo): »Nikoli ne pozabite, Sreča je opoteča.« (se začne krohotati, novinarji se spogledajo in se prav tako začnejo smejati. Odvetnik B. Edak joče in pije mleko)

Konec

Drahma Tik