Ponovno na današnji dan

Dnevi, kot je današnji, so znani že od nekdaj, a nobeden ni bil prav tak in jaz tudi ne

 

7735 pr.n.š.

Med zgodovinarji pogosto zamolčani faraon Xexex, znan predvsem po domiselnem pristopu k zalivanju jagod, je v začetku leta 7735 pred našim štetjem, to je šele v drugem letu, odkar je zasedel prestol, izdal ukaz, s katerim je prepovedal gestikulacijo in pričel s silo uvajati govor. Prebivalci tedanjega Egipta so bili vsa leta do tedaj namreč v primerjavi s svojimi sodobniki zaradi neprestanega kriljenja z rokami močno izpostavljeni angini, pljučnici in hudim telesnim poškodbam. V znak upora so Xexexevi podložniki v naslednjem letu ali dveh izumili pisavo, ki jim še danes omogoča risanje gestikulacijskih simbolov.

 

352 pr.n.š.

Na današnji dan leta 352 so na Turškem otoku Rodosu prav ob pričetku junijskih id Ranzagradh, Blinstropan, Fendronagh in Blastoflex, trije Tunizijski Vikingi, odkrili doprsni kip Vilijema III. Osvajalca ženskih src, a ker je pogled nanj v njih vzbujal dotlej neznane intimne občutke, so ga še isti dan ponovno zakrili. Tisti popoldan so svojo žalost utapljali v Ionskem morju in pri tem povzročili komaj opazno valovanje svetlo modre lužice.

 

2 n.š.

Gaius Fitipaldianus, Rimski izumitelj, je v letu 2 našega štetja v svoji garaži nepričakovano odkril do tedaj neznano lastnost usnja, da se odlično poda k svetlečim se kovinam, vendar v naslednjih dveh tisočletjih tega odkritja nikakor ni uspel koristno uporabiti. Dandanašnji se imamo prav Gaiusu zahvaliti za obeske za ključe in usnjene tobogane.

 

3 n.š.

Na današnji dan leta 3 našega štetja je Haegemona I. Kretenska, županja Krete, manj znanega otoka Stare Grčije, dobila tožbo v odškodninski zadevi zaradi počenega usnjenega tobogana zoper njegovega izumitelja. Popoldne istega dne je Haegemona izumila peneče vino, da so imeli s čim nazdraviti. Kretenski recept so kasneje zamenjali z delujočim.

 

1274 n.š.

Franciscus Ficuselasticianica, svetovno znani prepisovalec književnih del, je na poti v službo pri enem od semaforjev pobral štoparja, za katerega se je kasneje izkazalo, da je že dolgo pogrešani Iacobus Gallus, za katerega so sprva domnevali, da je bil ugrabljen, ker pa ugrabitelji ves teden niso poskušali navezati stika z gospo Gallus, so pričeli zgodovinarji kakih sto let kasneje resneje razmišljati o tem, da ga je najverjetneje prav ona umorila. Franciscus je Iacobusa odpeljal do postaje mestnega avtobusa, tam pa je slednji za posledicami notranjih krvavitev kihnil, rignil in kolcnil hkrati, kar je le dan kasneje postalo pravi modni hit. Kasneje je Gallus zaslovel kot avtor glasbenih ozadij mnogih radijskih in televizijskih napovednikov in bil posebej cenjen med uredniki teleteksta.

 

1952 n.š.

V mnogih državah Evrope, posebej v Italiji, Franciji, Španiji, Indiji, Kolumbiji in na Komarskih otokih, je prav na današnji dan leta 1952 pričela veljati splošna prepoved sežiganja otrok v strnjenih naseljih. Od tedaj je v mnogih državah Evrope, posebej v Laplandiji, Spodnji Antarktiki, Grenlandiji in Angoli, precej hladno tako pozimi kot tudi poleti. Redki prebivalci teh krajev se zato v mrazu od tedaj zatekajo h kurjenju z drvi, premogom in naftnimi derivati oziroma z zemeljskim plinom, še pogosteje pa zaprejo okna in odprejo radiatorje.

 

1983 n.š.

Po skoraj desetletju skrbnega testiranja je ameriška multinacionalka Isobel Conchita McAndrews Latvinienkova svetu predstavila prvi komercialno uporabljivi volneni cof na lastni pogon. Pred tistim velikim dnem so bile namreč vse kape zgolj udobne, tople in prijetne na oko, temu pa je nova pogruntavščina za vedno napravila konec.

 

2004 n.š.

V slovaškem mestu Cotomaštomoje, v katerem je v času železne zavese Sovjetska zveza hranila konice jedrskih nog, so ob obletnici umika sovjetske vojske s teritorija takratne Ceško-Slovaške meščani Cotomaštomojega ta pomembni dogodek obeležili z gasilsko veselico v klasičnem slogu, ki so jo ob polnoči, kot se po tradiciji spodobi, zaključili z ognjemetom in manjšim nuklearnim holokavstom.

 

Ne da bi zapuščal udobje svojega toplega doma na podlagi rezultatov raznih lastnih raziskav brez najmanjšega kančka občutka odgovornosti zapisal

Alta Knabe