Separatisti ponovno na delu!

Slovenski klavec – Stotine žrtev – Trupla skrita v globinah – Skalpel, rokavice in hladna kri – Ena leva, dve desni

V stanovanju na Guzičevi brez številke (3) so policisti aretirali mlajšega moškega T. N. (67), osumljenega množičnih pomorov. Žrtve: nedolžni marmeladni keksi.

Podrobnosti še niso bile predstavljene, a policijski inšpektor Đems Blöd že razvija teorijo: »V noči s sedmega na osmi oktober so partizani Pohorskega bataljona napadli… Hočem reči… Osumljeni T.N., sedeminšestdeset, oziroma Tomi Niprav, sedeminšestdeset, kot piše v njegovi osebni, je v svojem stanovanju, prav v sobi, kjer smo ga našli, hladnokrvno pobil več kot štiriindvajset (24, 2×12, 3×8, 27-3, 23901288÷995887) keksov polnjenih z marmelado, ki so dotlej nič hudega sluteč mirno prebivali v škatli na polici.

Eden od preživelih keksov Tschoky Leibniz (ime smo spremenili, da ne bi zaščitili nedolžnih; op.ombuds.) pravi: »S sostanovalci smo se ravno pripravljali na nočni počitek, ko se ves svet okrog nas nenadoma strese in naš stanovanjski blok in z njim cela soseska sta se sunkovito dvignila kvišku, nato je velika roka prav iznad naših glav odtrgala streho z našega domovališča, nato smo, kolikor smo bili okrogli in sladki, zgrmeli v neudobno skledo kot v kakšen skupinski grob. Zdaj vem, kako so se počutile bele gardenije v znojnih procesih.«

Pripoved nadaljuje Butterfrei Leibniz, Tschokyjeva zunajzakonska partnerica, ki je v napadu ostala brez dveh vogalov: »Pretresljivo, kaj se vse lahko zgodi miroljubnim keksom. Pograbil nas je, enega za drugim, in vsakega, prav vsakega z ostrim skalpelom razpolovil in z naših krhkih teles postrgal vso marmelado! Ne morete si predstavljati, kakšne muke smo doživljali in jih še podoživljamo! Klavec! Pravi doktor Mengele! Potem pa nas je še požrl! Z drobtinami vred!«

Tomi Niprav pa pravi: »To mi ni prav. Nočem, da se mi sodi, saj sem samo kekse jedel. Pač ne maram marmelade. To menda še ni zločin, ali ne? Tisoči vsak dan jejo kekse, pa nihče ne nastrada. Zakaj jaz? Poleg tega vso nastrgano marmelado darujem v dobrodelne namene rdečemu plusu!«

Ja, res. Zakaj? Zakaj ravno Tomi Niprav? Zakaj ne tisoči drugih keksožerov?

Pri Zavodu Domovine za raziskave in razlago ambiguentne volje občanov (ZDRRAVO) smo se pozanimali zakaj. Predstavnik vladne organizacije, Zdrsnosn Namahu, nam je pojasnil, da je bil Tomi Niprav zasačen pri oralnem uživanju keksov, varovanih z marmeladno imuniteto, ki med drugim absolutno prepoveduje vsako vrsto segregacije. To pomeni, da keksov, varovanih z marmeladno imuniteto, ni dovoljeno ločevati od njihove marmelade ali na drugačen način povzročiti ločitev marmelade od ene ali obeh stranic keksa. Kazen za takšno dejanje je tisoč ur družbeno koristnega dela, ki jo lahko sodnik moške nagnjenosti spremeni v enourno grizljanje levega uhlja.

O nadaljnjem potoku dogodkov vas bom sproti obveščala, posebej pa bi vas rada opomnila, da se sami pred podobno usodo, kot je dočakala Tomija Niprava, zavarujete, tako da pred morebitnim nekonvencionalnim zaužitjem keksov pozorno spremljate objave v uradnih glasilih, saj se seznam keksov, varovanih z marmeladno imuniteto, spreminja skoraj vsakodnevno.

Glu Pačapapou

Zabodli zeljno glavo

Pojasnjen resnični vzrok dramatičnega poskoka cen zelenjave

V noči s petka na sredo so trije maskirani transvestiti v mestnem parku ene srednje velike prestolnice surovo napadli surovo zeljno glavo.

Zeljna glava (34) si je v parku privoščila popoldanski počitek in na samotni klopci pomotoma zadremala. Prebudila se je nekako ob tri četrt na petnajst do petih čez pol dvajset do desetih čez zaradi krutih udarcev, ki jih je po besedah tiskarskega predstavnika policije zadobila v predel zunanjih listov. Očividci so izpričali, da je maskirani bandit zeljno glavo po tem, ko jo je jecljaje ogovoril, pričel nežno pobrcavati od zunaj proti navznoter in jo z melodičnim glasom narečno motenega televizijskega strašila zmerjal s solato. Zeljna glava se je sprva poskušala upreti napadu na njeno zeljnost, a je omagala, ko sta pristopila še dva lepo počesana transvestita z lično izklesanima pivskima trebuščkoma, eden pa je imel sanjsko diastemo. Vsi trije skupaj so jo nato mlatili s prazno slamo, jo zmerjali s korenjem in jo preko mej dobrega okusa primerjali s kumarično solato.

Nazadnje se je zeljna glava nekako le izmuznila in pobegnila, ampak sama samcata ni mogla biti kos trojici mlačnih in po vrh vsega še odlično maskiranih transvestitov. Dohiteli so jo in eden od njih jo je zabodel s topim orodjem neznanega porekla, ki ga je imel nameščenega v zgornjem delu mednožja in je spominjalo na svečko za odvajanje. Nadaljnji masaker je najverjetneje prekinila malokalibrska puška, ki je v tistem trenutku v rokah mlajšega upokojenca prihitela na mesto dogodka. Transvestiti so jo scvrli, zeljna glava pa je v luži neslane zeljne juhice omedlela.

Žrtev napada po tem strašnem dogodku na vso srečo že okreva v hladilniku mlajše upokojenke, njen odvetnik Hinduljub Kapodaster, po poklicu koker španjel, pa je v eksplozivnem intervjuju za naš medij izjavil, da bo zeljna glava po vsej verjetnosti zoper tri transvestite sprožila postopek za presojo trdo kuhanih jajc.

Lenko Nedelič

Dragi sin,

Ko boš bral to pismo, mene že dolgo več ne bo.

Vedi, sin moj, zaklad moj, da je moje srce trepetalo zate sleherni dan. Od trenutka, ko sem prvikrat začutila, da si zaživel v mojih nedrjih, ko si prvikrat s svojimi drobnimi nožicami brcnil v steno mojega trebuha, ko si svojimi ročicami odkrival svoj prvi svet, moje srce trepeta zate.

Dan, ko si privekal na svet, je bil brez dvoma najlepši dan v mojem razburljivem, a mnogo prekratkem življenju. Večno se bom spominjala, kako si zajokal, ko si v svoja nežna pljuča prvikrat vdihnil zrak tega sveta. Nikdar tudi ne bom pozabila tvojega pogleda, ko si se prvikrat zazrl v moje oči in v meni prepoznal svojo mamico. Takrat so tudi mene oblile solze sreče.

Ko si odraščal, ni mogla prav nobena stvar uteči tvoji radovednosti, nobena še tako drobna skrivnost ni ostala dolgo neodkrita, ko si se kobacal po naši srčkani, a mnogo premajhni hiški. A šele, ko si spregovoril, sem se lahko v popolnosti zavedla tvoje resnično neustavljive želje po učenju, tvoje želje postati največji med učenjaki.

Danes si že velik, gotovo si se marsičesa naučil, marsikaj spoznal, gotovo si tudi katero novost odkril prav ti. Vedi, da te ves čas spremljam, da sem neprestano ob tebi, čeprav morda le v duhu. Opazujem te iz onostranstva, saj je moja ljubezen do tebe neskončna. Vedi tudi, sin moj, da bi ti ves čas stala ob strani, če bi le zmogla ostati pri življenju, tako pa mi je kruta bolezen to preprečila.

Tega se verjetno ne spomniš več, a danes, ko ti to pišem, si mi na poti iz šole natrgal svežega cvetja in mi prinesel pisan in dišeč šopek sem, v spalnico, v katero sem se zatekla v teh težkih trenutkih.

Zdaj že spiš. Ko se zbudiš, mene več ne bo. Ne bo me na tem svetu, a za vedno te bom spremljala z ónega, drugega sveta, saj se mi bo v naslednjih dveh do treh urah zgodila drobna neizogibnost. Odkar mi je tvoj očim – bog mu daj zdravja in duševne moči – pričel v jutranjo kavo mešati razna poživila in pomirjevala v želji, da bi mu že na kratek rok omogočila unovčiti moje življenjsko zavarovanje, ki ga je v mojem imenu sklenil z zavarovalnico, katere imena tukaj in sedaj ne želim omenjati, se je v mojem odraslem, a šibkem telesu pričela kopičiti nezaustavljiva sila, ki bo še pred polnočjo povzročila, da se bo moje neiztrohnjeno, a močno preobremenjeno srce nenadoma spontano razpočilo.

Skratka, kmalu bo popustila ena od zaklopk in moja vroča kri se bo z velikim pritiskom iz mojega razbijajočega srca razlila po vsej moji trebušni votlini, po moji v letih počasnega zastrupljanja hudo izčrpani notranjosti. Tekočine bodo napolnile moja pljuča, zračni mehurčki bodo pronicali v moje žile, nato bom v hudih krčih, ki bodo stresali moje šibko telo, počasi a z gotovostjo dočakala podobno usodo kot mnogi véliki umetniki naše civilizacije in utonila bom v lastnih prebavnih sokovih, ki bodo ne le preplavili moj osrednji dihalni organ, temveč tudi počasi pričeli razkrajati mojo razbolelo notranjost, saj sem nenazadnje tudi jaz le skupek beljakovin, maščob in kompleksnih ogljikovih hidratov, ki – kot sam dobro veš – predstavljajo pretežni del prehrane večine sesalcev na našem planetu.

V krčih in bolečinah bom morda kričala, a ti in tvoja sestrica me ne bosta slišala, saj je moja kletna spalnica izredno dobro toplotno in zvočno izolirana – za to je poskrbel že tvoj biološki oče – tako da bom v še tako hudih mukah svoj bridki konec najverjetneje dočakala v samoti, daleč stran od ljudi, ki so me imeli radi, razen če bo tvoj očim – bog mu daj dolgo življenje – v sosednjo sobo, ki jo od spalnice ločuje le velika stena iz neprebojnega dvostranskega ogledala, pripeljal eno ali dve od svojih številnih ljubic – najverjetneje Lindo ali Brigito – da bodo skupaj uživali v moji poslednji bitki s krutimi strupi, ki jih je mogoče dobiti v slehernem vrtnem centru.

Vedi, zaklad moj, da bom, ko bo moje propadajoče telo poskakovalo po mlaki krvi na tleh moje samotne kletne spalnice, mislila le nate, morda pa malo tudi na tvojo sestrico, in bom, če bom le zmogla, klicala tvoje ime in prosila vse bogove, naj te obvarujejo, naj ti zagotovijo zavetje, naj ti omogočijo, da opraviš vozniški izpit v prvem poskusu, četudi z manj kot tridesetimi urami praktične vožnje.

Zdaj že čutim, da se pričenja moja poslednja bitka. Tvoj očim in Brigita sta že zasedla dvosed v zatemnjeni opazovalnici in Linda jim pravkar nese čaj in piškote, ki sem jih spekla malo prej, zato moram žal končati. Pa tudi vid me počasi zapušča.

Želim ti uspešno življenje, ubogaj očeta, njegovo vsakokratno ženo spoštuj, kot si spoštoval mene. Mene pa le nikar ne pozabi! Vesela bom vsakega šopka ali vsaj svečke (rdeče, saj sem bila vedno dokaj poštena).

Tvoja mama

Zgib tedna

Dopisni tečaj izraznega plesa – Lekcija 9e

Nadvse ljubke bralke, gibčni bralci! Pred vami je nov zgib tedna, vaša najboljša možnost postati najmanj tako slavni kot vrhunski skladatelji, ki so svoje gibe posneli na filmski trak in pripravili vsaj eno televizijsko hišo do tega, da jih občasno predvaja v svojem bogatem sporedu podobnih stvaritev v vsesplošno zadovoljstvo ljubiteljev lobotomije.

Ne izgubljajmo besed. Tokratni zgib tedna smo postavili na blesteče temelje najnovejše avdiovizualne kompozicije Pelerina, ki jo z delnim prekrivanjem v prostoru in času izvajata Urinana in Điz-Us, a to ste ytak-tarak-tak-y uganili.

Gremo! Sedem, osem in dva, tri. Nazaj, dva, levo, stoj. Tu potem izvedemo sedem-sedem in gor levo.

In zdaj skupaj. Devet, enajst, desna in dva in tri in spet in stoj. Nato ponovimo: šest, pet, štiri, dva, ena, prestop. In z ritko in z ritko in z ritko. Kolena gor, lezi, zanihaj, obrat štiri, tri, tri, tri, dva in ponovno devet, sedem, enajst.

Temu sledi dva, dva, ena, pet, štiri, štiri, dva in šest. Skupaj: tri, enajst, dva, pet, štiri, šest, korak, koleno, moda, tri, pet, skok, počep, zasuk, tri, tri, tri, ena, A! Gimi-gimi, obrat in nazaj, levo, levo, spet desno, gor, ritka, ritka in potem dva-štiri, tri-osem, levo tri, desno sedem, stoj, ena, dva.

Zdaj potresemo in dodamo: štiri, pet in ritka, ritka, šest, devet in glava, glava. Zdaj pa dvakrat nazaj, da se pobožamo z nogo med koleni in zasuk. Skupaj: ena, tri, dva, tri, pet, pet, koleno in zasuk.

Naslednja kombinacija je: komolec nad glavo, zeh, zeh, štiri, pet, obrat, stoj, počasni nagib v levo, zanihaj naprej, nato šest, pet, štiri, dva, ena, počep, ujamemo padec z bokom, položaj fikusa, desna, dva, tri.

Pazimo, da ne poči! To je pomembno, da ne bo preveč avtentično. In skupaj: skok, skok, dva, levo, devet, deset, dva, desno, komolec, komolec, komolec in dva in tri in štiri in U! Obrat, obrat, obrat, vrečka, bruh, dva, bruh, tri, bruh, obrat, ujamemo bruh.

Naslednjič bomo k današnji kombinaciji dodali še tri, dva, ena, ena, sedem, sedem, korak in glava, glava, komolec, predklon, škrt in naprej in ritka in ritka in zob.

Zdaj ponovimo: šest, sedem, tri in skupaj dva, obrat, komolec gor, koleno vmes in skok, zadržimo, nazaj na tla, premik, dva, tri, komolec, tri, brada navzgor, suni, suni, roke na vrat, levo, desno, naprej, obrat, nazaj, padec. Dva, tri, stoj in koleno, moda in hop dva.

Odlično!

Drahma Tik

Na današnji dan

Pregled nekaterih dogodkov, ki so se zgodili na današnji dan, a ne nujno prav na današnji dan

 

342 n.š.

Na današnji dan leta 342 našega štetja, se je v eni od Aleksendrij rodil Kismi Khaet, antični pisatelj, pesnik, virtuoz na lutnji in eden prvih skladateljev, ki se je v zgodovino za vse večne čase zapisal kot izumitelj šestnajstinke s piko. Bil je tudi prvi predstavnik marginalne glasbene tehnike, ki še danes nosi njegovo ime. Khaetova vsiljena aritmija je bila zlasti priljubljena med skladatelji 18. stoletja našega štetja, posebej so jo cenili Domenico Scarlatti, Christoph Willibald Gluck in Françios Boucher in sicer vsako soboto dopoldne, ko so pozabili obrisati svoj monokel.

 

978 n.š.

Na današnji dan leta 978 našega štetja sta Svobodna provinca Romunije in Drobni, a vendar optimistični osnutek kneževine Luksemburg sklenili premirje. Kralj Teodoz II., znan tudi kot Moldavski mesar, in Knez Mihael Poskočni, znan tudi kot Čepeči grof, sta na ta dan takoj po zajtrku v postelji podpisala pogodbo o prenehanju medsebojnih sovražnosti in s tem zaključila več desetletij trajajoč mejni spor med deželama. Od leta 967 n.š. sta bili obe državi v smrt poslali več tisoč svojih mož in porabili za tiste čase neverjetno količino zlata in dragih kamnov za poštnino in potne stroške.

 

1163 n.š.

Na današnji dan leta 1163 so poplave v poljedelskem predelu v bližini Milana v Italiji odplavile vrhnjo plast tal in odkrile neverjetno dobro ohranjene ostanke pozabljene civilizacije Italosuteranije, ki je izginila nekaj tisoč let prej v mnogo bolj blatni poplavi. Poplavam in zgodovinskemu odkritju je sledila stavka poljedelcev, ki so se jim iz solidarnosti pridružili strojevodje, cariniki in letalski kontrolorji. Vsesplošni nemiri so nato cesarja Fredericka Barbarosso prisilili v to, da je prebivalcem Milana dovolil izkopanine ponovno zakriti z ilovico in prstjo. Do leta 1176 so tako s posegi v naravo dvignili nadmorsko višino Milana z okolico na današnjih 1287 metrov.

 

1619 n.š.

Na današnji dan leta 1619 je v raznih krajih Evrope nenapovedano izbruhnila temno rjava mrzlica, zahrbtna bolezen sečil, ki vodi v akutno inkontinenco in lahko povzroči dehidracijo z nepopravljivimi posledicami. Zdravniki tistega časa so se že več let poprej zaman trudili odkriti učinkovito zdravilo zanjo, kar jih je nazadnje prisililo obolele ljudi zdraviti s povsem neučinkovitimi zdravili, s čimer so postavili temelje današnje zahodne medicine. Posledice prve epidemije temno rjave mrzlice pa bi prav gotovo lahko bile še mnogo hujše, če bi prvi trije okuženi bolniki imeli sosede.

 

1739 n.š.

Na današnji dan leta 1739 so v spalnici poletne rezidence Franca I., Svetega Rimskega Cesarja, v Salzburgu odkrili truplo Leonarda Preslowskega, prečastitega piščanca, ki so ga cesarju ocvrtega prinesli v spalnico večer poprej. Osebje na dvoru žal ni vedelo, da se je cesar v palačo vrnil šele malo po drugi uri zjutraj, potem ko je bil vse popoldne ujet v prometni konici. Naslednji dan je Franc I. razglasil izredne razmere in prekinil diplomatske odnose z nemškim delom cesarstva. Mnogi Nemci so se tisti dan odločili, da bodo poslej letovali na manj obljudenih otokih Španske Kraljevine.

 

1923 n.š.

Na današnji dan davnega leta 1923 je v sedemindevetdesetem letu starosti preminil Hugo Chevallier Alzaški, kemik, fizik, matematik in slavni izumitelj. Med njegove izume štejemo motor z notranjim izgorevanjem, ojačevalnik zvoka z dvojno tuljavo, enokrilno padalo, parabolično zrcalo, plavajoči ventil, krožno vzmet, mornarski vozel, s kadmijem obogateni porcelan in mikrovalovni oscilator, čeprav v svojem življenju ni izumil prav ničesar. Chevallierjevo ožje sorodstvo nikoli ni preverjalo naši izjav.

 

1984 n.š.

Na današnji dan leta 1984 je George Algernon Page, manj znani rezervni predsednik Združenih držav Amerike, s posebnim ukazom ustanovil Posebno komisijo za nadzor nad uporabo sanitarij v stavbah Ameriškega kongresa, katere naloga je bila zmanjšati uporabo bioloških orožij v središču ameriškega glavnega mesta. V manj kot enem letu od ustanovitve je Ronald Reagan, resnično izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike, kljub nizkim stroškom, potrebnih za njeno delovanje, komisijo razpustil in s tem skoraj za vedno spremenil tok zgodovine. V komisiji ni bil zaposlen nihče.

 

Iz različnih učbenikov za zgodovino in družboslovje prepisal

Alta Knabe