RSS Feed Link
 
 
 
 
 

Sveže

 
 
To mesto poganja Blogger. Kaj pa tvoje? Si še v srednjem veku?
si.blogs
SlovenskiBlogi
Blogorola
 
 

Na današnji dan Večna povezava.

Pregled nekaterih dogodkov, ki so se zgodili na današnji dan, a ne nujno prav na današnji dan

 

342 n.š.

Na današnji dan leta 342 našega štetja, se je v eni od Aleksendrij rodil Kismi Khaet, antični pisatelj, pesnik, virtuoz na lutnji in eden prvih skladateljev, ki se je v zgodovino za vse večne čase zapisal kot izumitelj šestnajstinke s piko. Bil je tudi prvi predstavnik marginalne glasbene tehnike, ki še danes nosi njegovo ime. Khaetova vsiljena aritmija je bila zlasti priljubljena med skladatelji 18. stoletja našega štetja, posebej so jo cenili Domenico Scarlatti, Christoph Willibald Gluck in Françios Boucher in sicer vsako soboto dopoldne, ko so pozabili obrisati svoj monokel.

 

978 n.š.

Na današnji dan leta 978 našega štetja sta Svobodna provinca Romunije in Drobni, a vendar optimistični osnutek kneževine Luksemburg sklenili premirje. Kralj Teodoz II., znan tudi kot Moldavski mesar, in Knez Mihael Poskočni, znan tudi kot Čepeči grof, sta na ta dan takoj po zajtrku v postelji podpisala pogodbo o prenehanju medsebojnih sovražnosti in s tem zaključila več desetletij trajajoč mejni spor med deželama. Od leta 967 n.š. sta bili obe državi v smrt poslali več tisoč svojih mož in porabili za tiste čase neverjetno količino zlata in dragih kamnov za poštnino in potne stroške.

 

1163 n.š.

Na današnji dan leta 1163 so poplave v poljedelskem predelu v bližini Milana v Italiji odplavile vrhnjo plast tal in odkrile neverjetno dobro ohranjene ostanke pozabljene civilizacije Italosuteranije, ki je izginila nekaj tisoč let prej v mnogo bolj blatni poplavi. Poplavam in zgodovinskemu odkritju je sledila stavka poljedelcev, ki so se jim iz solidarnosti pridružili strojevodje, cariniki in letalski kontrolorji. Vsesplošni nemiri so nato cesarja Fredericka Barbarosso prisilili v to, da je prebivalcem Milana dovolil izkopanine ponovno zakriti z ilovico in prstjo. Do leta 1176 so tako s posegi v naravo dvignili nadmorsko višino Milana z okolico na današnjih 1287 metrov.

 

1619 n.š.

Na današnji dan leta 1619 je v raznih krajih Evrope nenapovedano izbruhnila temno rjava mrzlica, zahrbtna bolezen sečil, ki vodi v akutno inkontinenco in lahko povzroči dehidracijo z nepopravljivimi posledicami. Zdravniki tistega časa so se že več let poprej zaman trudili odkriti učinkovito zdravilo zanjo, kar jih je nazadnje prisililo obolele ljudi zdraviti s povsem neučinkovitimi zdravili, s čimer so postavili temelje današnje zahodne medicine. Posledice prve epidemije temno rjave mrzlice pa bi prav gotovo lahko bile še mnogo hujše, če bi prvi trije okuženi bolniki imeli sosede.

 

1739 n.š.

Na današnji dan leta 1739 so v spalnici poletne rezidence Franca I., Svetega Rimskega Cesarja, v Salzburgu odkrili truplo Leonarda Preslowskega, prečastitega piščanca, ki so ga cesarju ocvrtega prinesli v spalnico večer poprej. Osebje na dvoru žal ni vedelo, da se je cesar v palačo vrnil šele malo po drugi uri zjutraj, potem ko je bil vse popoldne ujet v prometni konici. Naslednji dan je Franc I. razglasil izredne razmere in prekinil diplomatske odnose z nemškim delom cesarstva. Mnogi Nemci so se tisti dan odločili, da bodo poslej letovali na manj obljudenih otokih Španske Kraljevine.

 

1923 n.š.

Na današnji dan davnega leta 1923 je v sedemindevetdesetem letu starosti preminil Hugo Chevallier Alzaški, kemik, fizik, matematik in slavni izumitelj. Med njegove izume štejemo motor z notranjim izgorevanjem, ojačevalnik zvoka z dvojno tuljavo, enokrilno padalo, parabolično zrcalo, plavajoči ventil, krožno vzmet, mornarski vozel, s kadmijem obogateni porcelan in mikrovalovni oscilator, čeprav v svojem življenju ni izumil prav ničesar. Chevallierjevo ožje sorodstvo nikoli ni preverjalo naši izjav.

 

1984 n.š.

Na današnji dan leta 1984 je George Algernon Page, manj znani rezervni predsednik Združenih držav Amerike, s posebnim ukazom ustanovil Posebno komisijo za nadzor nad uporabo sanitarij v stavbah Ameriškega kongresa, katere naloga je bila zmanjšati uporabo bioloških orožij v središču ameriškega glavnega mesta. V manj kot enem letu od ustanovitve je Ronald Reagan, resnično izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike, kljub nizkim stroškom, potrebnih za njeno delovanje, komisijo razpustil in s tem skoraj za vedno spremenil tok zgodovine. V komisiji ni bil zaposlen nihče.

 

Iz različnih učbenikov za zgodovino in družboslovje prepisal

Alta Knabe Alta Knabe (biografija)


Večna povezava.   Objavljeno



 
 
 
 

Specialnetete

 
 
Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS! [Valid Atom 1.0] © 1994-2008 Matija Lah & Tilen Ivič & Benjamin Lesjak Opozorilo