Margarina iz človeških las

Drama – Horor – Reinkarnacija zla – Ljubezenska geometrija v ravnini – Romantika – Miti in legende – Neustavljiva moč religije

Ranšiši nikoli ni resno maral kolerabe. Njegova ljubezen do nje je prvič pričela opazno zamirati prav na njegov triindvajseti rojstni dan, ko se je njegova ljubeča mati ponovno odločila svojega ljubljenega sina presenetiti z vročo juhico iz korenja, graha in seveda nepozabne kolerabe. V velikem krožniku je na lahnih valovih plulo triindvajset čajnih lučk.

Ranšiši je za trenutek zaprl oči in z njegovega nagubanega čela je bilo razbrati, da bo želja velika in nadvse pomembna, da bo morda resno vplivala na Ranšišijevo prihodnost, morda pa tudi na prihodnost Sveta. Nato je oči počasi odprl in njegov obraz je zasijal v velikem smehljaju. Tudi mama je s srečo na obrazu ljubeče opazovala ljubljenega sina. Kuhinjo je napolnilo sonce.

Ranšiši je zajel sapo. To, ali je upihnil vse svečke naenkrat ali ne, je bilo že takrat skoraj nemogoče zatrdno ugotoviti, danes pa res lahko le ugibamo o tem.

Mama je med štetjem denarja po tihem sama pri sebi sprejela odločitev, da z juho nikoli več ne bo poskušala nadomestiti rojstnodnevne torte. V to so jo poleg tradicije prepričale tri lastnosti, ki skoraj brez izjeme govorijo v prid torti: tekstura, tekstura in tekstura. Medtem ko je za vsak slučaj ponovno preštel denar, pa je stenopleskar po tihem sam pri sebi upal, da podobna odločitev ne bo sprejeta nikoli, nikjer in nikdar.

Kot bi se utrgal oblak, je zagrmelo iz dnevne sobe ob tem, ko je tapetnik s pomočjo dveh vajencev s tal odtrgal talno oblogo nekdaj smetanaste barve, ki jo je po rojstnodnevnem incidentu krasila velika zelena packa v dramatičnem kontrastu vzorca sledov ognja. Z višine je kombinacija spominjala na zastavo neznane in najverjetneje neobstoječe države tretjega sveta.

Ranšiši se je odločil sam. Odslej svoj rojstni dan obeleži po svoje:

Haare Rama,

Haare Rama,

Rama Rama,

Haare Haare.

Ogabno, ni kaj. Je morda to razlog za gole glave?

Rok Etsky

So predsedniki iz mode?

Volitve se menda bližajo – Bližajo se menda tudi pomlad, topla greda, trgatve in sončna implozija – Si lahko mislite? – O, Metod pada!

Vesel sem, da sem bil izbran za tokratni intervju, tako sem imel priložnost spoznati eno najpomembnejših osebnosti zadnjega časa. Čutim, da so moje sposobnosti intervjuvanja končno napravile dovolj resen vtis na urednika Lažnivcev, da mi bo odslej zaupal tako zahtevne naloge. Po drugi strani pa moram priznati, da urednik trenutno ni v stanju voditi uredništva (pravzaprav je komaj v stanju samostojno opravljati malo potrebo), tako da sem si tokratno nalogo v resnici zaupal kar sam.

Sigismund Valdemar Katakliški, omejeno odvisni kandidat za predsednika, me je pričakal v svojem volilnem štabu, ki je v vrvežu množice dobro plačanih prostovoljcev spominjal na mravljišče. Edina pomanjkljivost je bila v očitnem pomanjkanju suhih smrekovih iglic po tleh.

Lažnivci: »Kako to, da ste svojo kandidaturo za predsednika umaknili že po treh mesecih, odkar ste jo napovedali in to ne dolgo po tem, ko ste od eminentnih donatorjev zbrali že več kot polovico sredstev za financiranje svoje kampanje?«

Sigismund Valdemar Katakliški: »V treh mesecih sem imel priložnost srečati vse nasprotne kandidate. V njihovih očeh sem videl, da se ne zavedajo mojih sposobnosti, v očeh volivcev pa sem hkrati lahko jasno videl veliko spoštovanje, tako da sem pomislil – zakaj ne bi to veliko spoštovanje nadomestil z velikim strahospoštovanjem?«

L: »Nam lahko to razložite?«

SVK: »Moji nasprotniki niso bogvekaj; eden slabo sliši, drugi vedno pije belo, tretji ima dve desni roki. S takimi osebki je pretep v celoti nesmiseln, zato sem se odločil, da odstopim od kandidature za predsednika. Ko sem pa videl, kakšno finančno podporo smo v štabu napraskali skupaj z vseh vetrov, pa sem spoznal, da ne bi bilo prav, če vse te milijone vrnem – kaj, če bi mi kdo zameril? Ali huje – kaj, če bi jih kdo sprejel nazaj? Ali še huje – kaj, če bi moral vse to dvakrat prijaviti v dohodnino?«

L: »Torej boste ta denar porabili?«

SVK: »Brez pomišljanja. Danes zjutraj me je med občudovanjem svoje podobe v kovinskem pisoarju prešinila impresivna misel: namesto za predsednika bom odslej kandidiral za kralja.«

L: »Kralja? Torej boste ustanovili monarhijo?«

SVK: »Če bo potrebno, takoj vpišem podiplomski študij, ja! Čutim pa, da so dobri ljudje na tej celini globoko zainteresirani za spremembe, tako da to ne bo potrebno. Postal bom prvi demokratično izvoljeni kralj.«

L: »Pa ustava kaj takega sploh dopušča?«

SVK: »Kako da ne? Po potrebi jo bom spremenil takoj, ko zavzamem popolno oblast. Videl sem nekaj filmov, iz katerih sem se naučil, kako te stvari delujejo. Najlonke, šipon, fen, frnikole in kad polna vode, potem pa še hitro naučim govoriti psa in kupim harmoniko. Šef štaba ocenjuje, da bom kronan še pred poletnimi počitnicami.«

L: »Priznam, da vašega načrta ne razumem povsem, a hkrati se zavedam in bralci z menoj, da sem navsezadnje le postarani srednješolec, ki je obiskoval tridnevni seminar Kako postati provokativni hipernovinar.«

SVK: »Naj vas to ne ovira – po izvolitvi na delovno mesto kralja bom namesto vseh nas mislil jaz. Aha, še tole: odslej me boste naslavljali z 'vaše veličanstvo'.«

L: »Jasno, od izvolitve naprej.«

SVK: »Dajte me raje že zdaj; tako, malo za vajo.«

L: »Že zdaj?«

SVK: »Že zdaj, vaše veličanstvo.«

L: »O, pardon.«

SVK: »O, pardon, vaše veličanstvo.«

L: »Kako? Aja! Razumem.«

SVK: »Razumem, vaše veličanstvo!«

L: »Se mi zdi, da zdaj vi naslavljate mene…«

SVK: »Seveda, če vas pa moram ves čas popravljati!«

L: »Seveda, če vas pa moram ves čas popravljati, vaše veličanstvo.«

SVK: »Se vi norčujete iz mene? Iz svojega kralja? Iz gospodarja nad življenjem in smrtjo? Iz velikega šefa? Iz ljubljenega vodje?«

L: »Nikakor ne, iskreno se opravičujem, a tale pogovor me je preprosto zmedel.«

SVK: »Zmedel, vaše veličanstvo! Zdaj bi bilo dobro, da se pričnete truditi, sicer bo vse narobe!«

L: »Seveda, vaše veličanstvo.«

SVK: »Veliko bolje. Že čutite razliko?«

L: »Pravzaprav res – razlika je občutna.«

SVK: »Ja…?«

L: »Pravzaprav res – razlika je občutna, vaše veličanstvo.«

SVK: »Tako. Če zdaj nekajkrat globoko vdihnete, tako da se vam prične malo vrteti, in potem v mislih obnovite ta občutek, boste skoraj razumeli, kakšna bo ta razlika po volitvah.«

L: »Božanska bo. Vaše veličanstvo.«

SVK: »Tudi tu v štabu so to vse lepo prognozirali. Volitve morda sploh ne bodo potrebne.«

L: »Ste prepričani, vaše veličanstvo?«

SVK: »Poglejte: vam sem le na hitro predstavil spremembe v moji kampanji, pa me že dojemate kot zmagovalca. Prepričati vse ostale ljudi ne bi smelo biti dosti težje. K temu bo gotovo pripomogla posebna celodnevna televizijska oddaja, v kateri se bom predstavil občinstvu – volivcem in volivkam. Takrat bom tudi odgovarjal na vprašanja.«

L: »Nekaj vprašanj vam lahko zastavim že ob tej priliki, vaše veličanstvo.«

SVK: »Potem pa kar. Na vse sem pripravljen.«

L: »Kaj bo prva stvar, ki jo boste naredili, ko postanete kralj, vaše veličanstvo?«

SVK: »Začel bom s tem, da bom podelil vso svobodo tistim, ki si to zaslužijo. Ostalim bom omogočil, da svojo življenjsko pot nadaljujejo v suženjstvu. Gotovo pa bom odkril tudi takšne, ki si ne zaslužijo ne prvega ne drugega. Te zadnje bom izselil v tujino ali pa recikliral v tovarni kozmetike.«

L: »Pa ni to genocid, vaše veličanstvo?«

SVK: »Morda bom pa pričel s pregonom vseh tistih, ki mi želijo nasprotovati…«

L: »Kakšni pa so vaši kriteriji, ki jih boste uporabili za ločevanje prebivalstva, vaše veličanstvo?«

SVK: »Kriteriji so jasni, jaz v njih ne vidim problema. Za pomoč sem pripravljen prositi prevozna podjetja iz sosednjih držav.«

L: »Pa bi tudi našim bralcem predstavili te kriterije, vaše veličanstvo?«

SVK: »Naj to razumem kot vaš dvom v moje sposobnosti? Dvom v moje sposobnosti deliti pravičnost? Dvom v vélikega vodjo?«

L: »Nikakor, vaše veličanstvo!«

SVK: »Potem pazite na svoje besede, sicer se lahko poslovite od kariere, kreditov in otrok!«

L: »Zdi se mi, da mi je ta intervju ušel iz rok… vaše veličanstvo.«

SVK: »Od kod si jemljete pravico do nadzora nad tem intervjujem?«

L: »Hmm…«

SVK: »Moram reči, da moje začetno navdušenje nad vami počasi prerašča v razočaranje. Na samem začetku pogovora ste bili spoštljivi, vmes ste res nekoliko popustili, a ste se kmalu zatem izvrstno unesli in potem nadaljevali v odličnem slogu, tako da sem že pričel resno razmišljati o tem, da vas povabim v svoj kabinet, zdaj – tik pred mojim dejanskim povabilom – pa ste ponovno odjadrali…«

L: »Vaše veličanstvo!«

SVK: »Za zdaj bodite brez skrbi. Je prezgodaj, da bi se dokončno odločil v zvezi z vami. Vendar ostanite budni in previdni!«

L: »Prezgodaj, ker dejansko še niste kralj, vaše veličanstvo?«

SVK: »Hahaha, oba veva, da sem! Da bom! Da bom za vedno! Ha! Morda sem od nekdaj bil…? Kralj, večni vladar…«

L: »Torej ne boste čakali do volitev, vaše veličanstvo?«

SVK: »Volitev? Kakšnih volitev?«

Pogled našega bodočega kralja se od tistega trenutka ni več umaknil s stropa lično opremljene pisarne. Storil sem, kar sem mogel. Ugasnil sem lučko na pisalni mizi njegovega veličanstva in se odpravil proti domu. Zdaj vem, da nas čaka dolg in srdit boj, preden bo nad našimi življenji zavladal Véliki Pravičnež, Sigismund Vzvišeni Valdemar Katakliški Veličastni Prvi.

(V stavku, v katerem je omenjen pisoar, je vsaka podobnost z resničnimi lovilniki urina nenamerna in naključna; op.v.d.ur.)

Kommé Nießt

Včasih slika pove manj od besed

Redkobesedenost je bila vedno prava redkost – Uživajte, dokler morete

Težko je tipkati z eno roko, z eno nogo pa menda še težje. Kaj želimo s tem povedati? Tega ne vemo niti sami. Poskusite uganiti. Pošto sprejemamo, naslov najdite sami (distributerji prešanih mesnih polizdelkov so ga že našli; op.splet.moj.).

Popolnoma (beri: razmeroma; op.dr.psih.) zdravi pošiljamo lepe pozdrave in koš poljubčkov vsem bralcem.

Tu je zelo lepo, vreme je po besedah osebja sončno in toplo, hrana je izvrstna (beri: iz vrste; op.kuh.), obiski niso zaželeni, legionele ni, skratka – uživamo, čeprav zdravila včasih odprejo vrata, katerih se nismo zavedali. Mnoga takšna vrata zdaj le s težavo poskušamo ponovno zapreti.

Menda bomo kmalu lahko spet kosili.

Od miške smo slišali, da bomo najprej malo kidali.

Od paznika smo izvedeli, da pošto berejo.

Sedmerec Brez Vratarja

Znate spati?

V pravi poplavi ponudb izobraževanja na vse mogoče in nemogoče téme smo končno dočakali eno, ki bo prišla prav vsakomur – Tri dni budnosti za pravilno spanje ves preostanek življenja – Spanje, enajsta umetnost

Z ozirom na zasedenost našega današnjega gosta si moram šteti v veliko čast, da mi je vendarle uspelo z mojim prezaposlenim sogovornikom posneti ta kratek, a informativen intervju.

Vladislav Himberek, poslovnež, inovator in vodilni strokovnjak za motnje spanja, se je prijazno pozval našemu vabilu, mi pa upamo, da nam je uspelo objektivno prikazati najnovejšo novost na našem tržišču – pravilno spanje. Tako je; Vladislav Himberek se je odločil človeštvo ozdraviti škodljivih posledic nepravilnega spanja.

Lažnivci: »Od kod ta neverjetna ideja?«

Vladislav: »Hja, ta zgodba je pa zanimiva. Pred leti sem hodil s čudovito mladenko, ki je imela govorno napako – ni in ni mogla umolkniti, niti za par sekund.«

L: »?«

V: »Veste, zaposlena je bila kot sobarica v mnogih znanih hotelih na Obali in je v svoji večletni praksi doživela marsikaj. Videla je razne vrste posteljnega nereda in o vsem mi je pripovedovala. Če prav pomislim, ves čas, ko sva bila skupaj, nisva počela drugega kot to, da je ona imela skoraj nepregledno množico pripovedk o svojem delu, meni pa je v glavnem ostala le domišljija.«

L: »Domišljija?«

V: »Imam! Ko je tako pripovedovala, sem si vmes pogosto pred očmi vidno predstavljal, kako se spopada z raznolikimi odejnimi prepogibi, blazinskimi soležnostmi in drugimi kvazi-matematičnimi pojavi, s katerimi se je – glej no, pozabil sem, kako ji je bilo ime… no, ni važno… s katerimi se je gospodična srečevala vsak dan.«

L: »Pravite, da je bila sobarica. Ste lahko bolj natančni?«

V: »Težko, pa ni problema. V njenih pripovedih, pravzaprav v nalivih njenih besed sem spoznal resnico – spoznal sem, da postelje govorijo, da posteljnina pripoveduje zgodbo! Za hip se mi je povsem jasno zazdelo, da bi lahko iz položaja odej, blazin in rjuh pravi poznavalec razbral marsikaj: kako je človek spal, kdo ta človek je, kakšen človek je spal z njim, kaj sta jedla in podobne stvari.«

L: »Zanimivo…«

V: »Niti sanja se vam ne, kako! Potem sem – ah, kaj je že bila…? Skratka, prosil sem jo, če jo smem kdaj opazovati med delom. Ker ni šlo drugače, sem se zaposlil na delovno mesto njenega nenadoma izginulega šefa, ampak o tem lahko kdaj drugič. Potem sem jo opazoval, kako opravlja delo sobarice in pozorno prisluhnil vsakemu njenemu komentarju.«

L: »Verjetno niste imeli druge možnosti…«

V: »Torej jo poznate…?«

L: »Ugibam…«

V: »Vseeno imate prav! Tako sem bil vedno poleg in sem vse pofotografiral. Vse! Postelje in posteljnino, ne česa drugega. Dejansko niti nisem vedel, kdo je spal tam niti me ni zanimalo. Bolj kot kdo me je zanimalo, kakšne vrste ljudje to so. Na to sem se osredotočil.«

L: »Torej ste forenzično analizirali spalne navade neznanih ljudi, ki jih nikoli niste srečali, in to iz nereda, ki so ga pustili za seboj?«

V: »Sem! No, vedno ni bil nered, nekateri so postelje postlali za seboj – skoraj perfektno, kot je dejala tista moja – kako se že piše… Nekateri so pustili postelje celo povsem nedotaknjene! Si lahko mislite?«

L: »Morda zato, ker so prespali drugje?«

V: »Ne vsi! Nekaj primerkov je spalo kar na tleh, eden ali dva celo v kadi. Noro!«

L: »Noro so spali?«

V: »Tudi! Najbolj nor je bil – po tem, kar sem razbral iz njegove posteljnine – gost v znanem hotelu, ki je spal kar viseč z lestenca.«

L: »Ne! Res? Z lestenca?«

V: »Dokazi ne lažejo! Ne gledate diskoverija?«

L: »In kakšen je bil zaključek te vaše dolgoletne raziskave?«

V: »Hja, bil sem bolj presenečen, kot sem pričakoval. Ugotovil sem – in trije svetovno znani strokovnjaki so to tudi potrdili – da ljudje preprosto ne znajo spati! No, ne vsi. Vsaj polovica ljudi zna spati, a mnogi vseeno ne znajo! Niso se naučili!«

L: »Naučili? Se je spati potrebno učiti?«

V: »A, seveda! Vsak lahko od utrujenosti zaspi, vsak lahko tudi pade v nezavest – ta del je povsem biološko pogojen. Saj veste simpaticus in parasimpaticus…?«

L: »Hmm… ja, seveda vem. Simpleks in multipleks…«

V: »Glejte, tu imam vizitko, pokličite me, da vas naročim na en tak tečaj. Vam bom dal popust; dvanajst procentov, pa bova rekla, da jih je bilo petnajst. Gre za to, da spati moramo vsi in zaspimo prej ali slej vsi, a spati – spati pa ne znamo vsi! Tega se moramo naučiti. Eni imamo za to dobre genetske predispozicije, drugi potrebujemo ustrezno vzgojo. Spet gre za eno stvar, kjer lahko slabi starši naredijo več škode kot koristi, zato je ena od naših storitev tudi izobraževanje staršev, da preprečimo, da bi morali njihovi otroci obiskovati dolgo varianto. Predpripravljeni otroci lahko potem že na skrajšanem seminarju dopolnijo svoje znanje, na naprednem pa lahko brez dodatnih inštrukcij postanejo mojstri spanja.«

L: »Jasno mi je, da ste strokovno zelo dobro podkovani. Kaj, na primer, lahko našim bralcem zaupate v tem kratkem, a informativnem in izredno kakovostnem pogovoru?«

V: »Lahko vam predstavim nekaj tipičnih težav, ki so posledica nepravilnega spanja. Gotovo poznate boleč vrat, bolečine v nogah ali rokah, kot da bi bil musklfiber, a vendar niste pretiravali s televadbo…«

L: »Oprostite, ste rekli 'televadbo'?«

V: »Ja, tako jaz imenujemo telovadbo. V nasprotju s splošno prakso lahko ta povzroči ogromno škode, ki jo je prepogosto potrebno operativno odpravljati. Jaz prisegam na pravilno spanje – nobena televadba ne more nadomestiti koristi, ki jih prinese pravilno spanje!«

L: »Razumem.«

V: »Tako se torej pojavijo vse te razne bolečine. Te pogosto spremljajo tudi duševne in čustvene težave: razdražljivost, vzkipljivost, težave s koncentracijo, govorne napake, razne težave v družbi, paranoja, občutek manjvrednosti, občutek večvrednosti, celo občutek adekvatnosti. Resnični vzrok vseh teh težav pa je nepravilno spanje.«

L: »In vse to lahko odpravimo z udeležbo vašem tečaju?«

V: »Brez izjeme! Dejansko imamo različne izobraževalne metode, tečaji so le ena od njih. Ponujamo tudi inštrukcije in izobraževanja po naročilu – npr. za družine, razna društva, podjetja in druge organizacije. Pridemo tudi na dom.«

L: »Izvrstno!«

V: »Poleg tega imamo več vrst tečajev: začetnega, kjer vas naučimo osnov, nadaljevalnega, kjer osnove dopolnimo z najsodobnejšimi metodami spanja, preverjenimi v večletni praksi in posebnega, naprednega, kjer celotno zbirko znanja dopolnimo z nekaterimi triki, ki še izboljšajo kakovost in uspeh spanja. Vse to znanje ima korenine v večletni praksi z vsega sveta.«

L: »Katero vrsto izobraževanja bi, na primer, priporočali našim bralcem?«

V: »Veste, to ni vedeževanje po pošti, vsak posameznik ima svoje specifične potrebe, ki potrebujejo pomoč genija. Naši strokovnjaki se na posebnem uvodnem pregledu poglobijo v situacijo in izdelajo najustreznejši načrt izobraževalne poti. Vrednost tega pregleda pa potem upoštevamo kot popust pri ceni za izbrano metodo, ko se stranka odloči za nadaljevanje.«

L: »Aha, razumem. Nam lahko predstavite nekaj metod?«

V: »Kot sem rekel, vsakomur ponudimo lastno pot – tri vrste tečajev vam omogočijo, da se spoznate z osnovami, vsakomur pa tudi predstavimo posebej zanj prilagojen program domačih vaj. Potem pa ljudem s posebnimi potrebami ali s posebej resnimi težavami omogočimo še spanje z inštruktorjem. Mi ne poznamo šale – spanje je resna stvar.«

L: »Spanje z inštruktorjem?«

V: »Ja, res. Inštruktor seveda ne spi z vami. Vsaj ne vedno – so primeri, ko je prisotnost inštruktorja nujno potrebna celo med rjuhami.«

L: »Kako pa to izvajate?«

V: »Za večino primerov imamo lastne kapacitete, občasno najamemo sobe v hotelih, nekaj izobraževanj smo organizirali celo v dijaških domovih, enega ali dva celo v telovadnici, posebej pa sem ponosen na serijo tečajev, ki smo jih imeli v bazenu. O tem sicer ne smem preveč povedati, ker je bilo za vojsko, policijo in društvo anonimnih numizmatikov.«

L: »V lično izdelani barvni brošuri, tiskani na papirju najvišje kakovosti, omenjate mnoge spalne tipe. Nam jih lahko nekaj opišete?«

V: »Aha, vidim, da ste preleteli naš pamflet. Vidim tudi, da ste imeli vlažne dlani. Oprostite – v bistvu vas ne poznam tako dobro – ampak, če dovolite, bi omenil, da sem skoraj popolnoma prepričan, da ravno vi pogosto spite 'žabico'.«

L: »Žabico?«

V: »To je spalni tip, ki ga spremljajo takozvani 'sledovi mokrih udov'. Gotovo dlani vso noč tiščite v jogi, da vas zjutraj vse boli, žena pa se vas izogiba, ker jo moti vaša v nebo obrnjena zadnjica. Sem zadel?«

L: »Vi ste genij!«

V: »O, hvala. Sem menda res.«

L: »Res skoraj vsako noč sanjam, da delam sklece.«

V: »Vidite, to je eden od rezultatov večletnih raziskav. Žabica je sicer med redkejšimi.«

L: »Kot vidim – aha, na strani štirinajst – žabica… Torej, kot vidim, je spalnih tipov kar precej. Kateri je najpogostejši?«

V: »Ni enega specifičnega, ki bi prevladoval, to navsezadnje ni astrologija. Najpogostejši so: 'štruca', 'Kopenhagen', 'Fellini' in seveda 'betmen'. Vsak od njih ima svoje posebnosti, vse o njih lahko izveste že na začetnem tečaju. Vseh razen betmena vas tudi na začetnem tečaju lahko ozdravimo, betmen pa žal zahteva nekaj več tehničnega znanja, ki pa ga pridobite na nadaljevalnem tečaju. Žal lahko posamezna situacija zahteva tudi dodatne specialne posege, a večino primerov brez dodatnih stroškov pokrijemo kar na tečajih.«

L: »Gospod Himberek, vidim, da že nestrpno pogledujete na uro…«

V: »Žal sem trenutno v časovni stiski…«

L: »Seveda, seveda, razumljivo. Gotovo imate ogromno dela, tako da se vam najlepše zahvaljujem za tale pogovor in vam želim še več uspeha v prihodnje!«

V: »Hvala, hvala, me je veselilo in upam, da se še kdaj srečava. Zdaj se mi res že mudi – moram spat.«

Preljubi bralci in ljubiteljice vsega lepega, srčno upam, da sem vam dovolj dobro predstavil dejavnost Vladislava Himberka in njegovih strokovnjakov in morda v vas zbudil zanimanje za tovrstno izobraževanje; sploh, če tudi sami doživljate nevšečnosti, ki so očitno posledica nepravilnega spanja.

Sam resno razmišljam, da bi se udeležil spalnega tečaja, tako da bom lahko naslednjič, ko me kdo vpraša, kako sem spal, znal povsem pravilno odgovoriti.

Kommé Nießt

Agala uk deblbum

Azberdaufl, kongulina – Deftra kan inokyo 34

Sigiono pimplpan, kilijasa bu la ke hjasa. Sego nome kuh lakeze lokopo ass durfelillly šudas. Lager bagero ik net fladder. Mezo spora indi kar rejsing. Gerteguk hula. Ijajaj bibl špon, gerkelete de. Ostistastio os didl, nadekakio bum fridl. Kaka po anta? Nob ene. Lubldank. Sigizadagadalad hubalija istokvat ak ikok lekis guble. Špon.

Janipanimaju. Agala uk deblbum – vat išes? Ok nedl kokladasarda habalano ifkirudla. Junasako nadeploknijaja nade plok ni jaga gegereha nadeploha sigionske sujdegrabl deferano mandle sprabl. Kojahnene, kaseronde, pelogarnije eti ef sitrokamnedlagofara. Hah paš mah.

Settostronza