Margarina iz človeških las

Drama – Horor – Reinkarnacija zla – Ljubezenska geometrija v ravnini – Romantika – Miti in legende – Neustavljiva moč religije

Ranšiši nikoli ni resno maral kolerabe. Njegova ljubezen do nje je prvič pričela opazno zamirati prav na njegov triindvajseti rojstni dan, ko se je njegova ljubeča mati ponovno odločila svojega ljubljenega sina presenetiti z vročo juhico iz korenja, graha in seveda nepozabne kolerabe. V velikem krožniku je na lahnih valovih plulo triindvajset čajnih lučk.

Ranšiši je za trenutek zaprl oči in z njegovega nagubanega čela je bilo razbrati, da bo želja velika in nadvse pomembna, da bo morda resno vplivala na Ranšišijevo prihodnost, morda pa tudi na prihodnost Sveta. Nato je oči počasi odprl in njegov obraz je zasijal v velikem smehljaju. Tudi mama je s srečo na obrazu ljubeče opazovala ljubljenega sina. Kuhinjo je napolnilo sonce.

Ranšiši je zajel sapo. To, ali je upihnil vse svečke naenkrat ali ne, je bilo že takrat skoraj nemogoče zatrdno ugotoviti, danes pa res lahko le ugibamo o tem.

Mama je med štetjem denarja po tihem sama pri sebi sprejela odločitev, da z juho nikoli več ne bo poskušala nadomestiti rojstnodnevne torte. V to so jo poleg tradicije prepričale tri lastnosti, ki skoraj brez izjeme govorijo v prid torti: tekstura, tekstura in tekstura. Medtem ko je za vsak slučaj ponovno preštel denar, pa je stenopleskar po tihem sam pri sebi upal, da podobna odločitev ne bo sprejeta nikoli, nikjer in nikdar.

Kot bi se utrgal oblak, je zagrmelo iz dnevne sobe ob tem, ko je tapetnik s pomočjo dveh vajencev s tal odtrgal talno oblogo nekdaj smetanaste barve, ki jo je po rojstnodnevnem incidentu krasila velika zelena packa v dramatičnem kontrastu vzorca sledov ognja. Z višine je kombinacija spominjala na zastavo neznane in najverjetneje neobstoječe države tretjega sveta.

Ranšiši se je odločil sam. Odslej svoj rojstni dan obeleži po svoje:

Haare Rama,

Haare Rama,

Rama Rama,

Haare Haare.

Ogabno, ni kaj. Je morda to razlog za gole glave?

Rok Etsky