RSS Feed Link
 
 
 
 
 

Sveže

 
 
To mesto poganja Blogger. Kaj pa tvoje? Si še v srednjem veku?
si.blogs
SlovenskiBlogi
Blogorola
 
 

Nepovezane zgode in povezane nezgode Večna povezava.

Presenečenje, a to ni – Brez ene Dženje, a doni – Brezplačno prilagamo dvanajst nasvetov za zdravo življenje

Od tiskovnega predstavnika krajevne skupnosti Miškice Slatkíš smo davi (da, prav davi; op.prof.slov.jez.) prejeli alarmantno novico in pri tem nimamo v prvi vrsti v mislih pojočega telegrama, s katerim je vest pripotovala do nas.

 

O, to pa ne!

V prvi vrsti imamo v mislih zgodbo, ki se je skrivala v ozadju novice in v razkritje katere sem se lastnonožno odpravil zgodaj zjutraj prejšnji vikend. Zdaj (o, prav zdaj; op.prof.fiz.) vas brez obotavljanja informiram. (1) Prehranjujte se pravilno!

 

Brez obotavljanja

Mirno, spalno in od mraka do zore redno spečo sosesko krajevne skupnosti Miškice Slatkíš je razburila presenetljiva odločitev ravnatelja knjižnice, Čarlija Spenkmija, opuščeni nekdanji kurnik, skrit za cipresami, s katerimi je slavna knjižnica še slavnejšega Olfa Pipsnerja na svojevrsten način izolirana od avtobusne postaje, postavljene v spomin na Vikija Ekvisa, lokalnega mecena in prvega lastnika motornega čolna v krajevni skupnosti, poimenovati po že skoraj pozabljenem pesniku, kiparju in amaterskem serviserju motornih sani Čipčislavu Rizibiziju, ki je krajevno skupnost Miškice Slatkíš izredno rad obiskoval vse od 1. maja 1981, ko se je v tem prijetnem kraju ob žuboreči rečici, ki kar kipi od življenja in od enoceličnih prenašalcev nekaterih izredno nevarnih kožnih bolezni, ustavil le dan po slavnem tradicionalnem lokalnem kresovanju, pa vse do 2. maja 1981, ko se je pod streli iz avtomatskega orožja po naključju zgrudil prav pred omenjenim, do nedavna skoraj pozabljenim, a odslej, kot kaže, vse slavnejšim kurnikom, v katerega se je nato z zadnjimi močmi umaknil pred Parado »po nosu« in v njem v hudih mivkah izdihnil, žal le nekaj ur pred prihodom dežurne ekipe reševalcev iz bližnje Breskvice ob Sangviniji. (2) Ne pretiravajte z razvadami!

O resničnem pomenu Čipčislava Rizibizija za krajevno skupnost Miškice Slatkíš sam težko govorim, saj sem ga komaj poznal – če prav pomislim, ga, peci in riši, sploh nisem – zato menim, da je v tem primeru najbolje besedo (bolj stavek; op.prof.stat.) prepustiti kar prebivalcem rečene krajevne skupnosti, ki edini zmorejo v popolnosti doumeti nedvoumni pomen literata in kot takšni brez pomisleka edini tudi smejo nastopati v vlogi pripovedovalcev, da boste lahko zlasti vi, ljubitelji Lažnivcev, z dolžnim spoštovanjem do velikana krajevne skupnosti Miškice Slatkíš razumeli in v celoti zapopadli neovrgljivi in neomajni pomen Čišpčislava Rizibizija za prebivalce slavne krajevne skupnosti, ki – kot sem sam spoznal – meji na religijo (na religijo meji pomen, ne občina; op.prof.geo. po posvetu s prof.teo.). (3) Zmanjšajte število prostih radikalov!

Laktislav Zizoljub, župan krajevne skupnosti Miškice Slatkíš: »Sodobni človek prepogosto pozabi na stvari, ki so ga naredile uspešnega, pomembnega in nenazadnje sodobnega. Tudi mi, krajani krajevne skupnosti Miškice Slatkíš, smo prevečkrat pozabili nanje, a zdaj, v teh novih trenutkih, smo se odličili (odličili? ah, ja! »odličiti se« pomeni »odločiti se odlično«; op.prof.nuk.fiz.), da vzamemo krmilo nazaj v svoje roke, da obrnemo nov list, da zaplujemo na odprto morje, da prestopimo prag neznanega, da prerežemo rdeči trak, da pomirimo duhove prednikov, da obujemo svežo rokavico in da od matične občine zahtevamo, kar je našega – izplačilo iz sklada za varstvo kulturnih znamenitosti! Čas je bil, je in bo in s tem se strinjamo vsi, zlasti jaz sam!« (aplavz para rok) (4) Uživajte dovolj vlaknin!

Slavči Mucovun, voznik premične barikade: »Jaz se bom ob tej priliki komentarja vzdržal, ker mislim, da o tako nepomembnih zadevah, kot je ta kurnik in njegov pesnik, kratko malo nima smisla razpravljati. Mislim – vsaka rit ima svoje mnenje, ali kako je že rekel ljudski pesnik? 'F têmo luč posije, róka róko zvije, jas pa jem pomije.' Vesel sem, da je našemu lokalnemu velikanu svetovnega kalibra uspelo spraviti svoje ime na hišno številko ali kam mu ga bodo že dali. Vesel sem, kaj naj rečem…? Še danes se spomnim, kako je Čipčibiz prvič obiskal našo krajevno skupnost. Ob tisti priliki sem mu svojeročno umaknil barikado.« (5) Ne spite preveč!

Čarli Spenkmi, ravnatelj knjižnice Miškice Slatkíš: »Da je bilo razburjenje, pravite? Prav! Edino pravilno! Naj se le razburjajo tam doli! Oni ne vedo, kako je tu gori! Ne, prav nič ne vedo! Tudi mi imamo domače ustvarjalce svetovnega pomena. O tem smo že premnogokrat govorili tako tu, v naši krajevni skupnosti, kot v občini, pa tudi z ministrico. Čipčičuk Zanzibar si zasluži več kot le omembo v centralni enciklopediji, ki menda ý-tak-tarak-tak-ý še dolgo ne bo izšla. To, da znameniti objekt, ki mu je nudil zadnje zatočišče, poimenujemo po njem, je skoraj tako pomembno kot dobro pomerjena krogla, ki ga je vanj ponesla.« (6) Ne spite premalo!

Gizmoblast Dečkograb, laični tehnolog, v.d. duhovnega vodje: »Včeraj sem gledal dečke. Vem, da ne bi smel, a nisem mogel drugače, ker sem nadomeščal registriranega prestopnika. Žogali so se. Eni so prav lepo mišičasti, ampak tega niste slišali od mene. Smem kaditi pet metrov okrog vas?« (7) Plačujte davke!

Filankrof Marginal, lovec, veterinar, v.d. direktorja poštnega urada in strastni kadilec: »Mene ne boste ugašali, to ni le moja pravica, to je moj dimni zid. Ravno tako je pesniški velikan korakal po etilenskih poljanah, kakor jaz zdaj tu stojim. Edino, da je on korakal, jaz pa le stojim. In to, da je on korakal po poljanah, jaz pa stojim pri kantah za smeti. Nimamo podtlačne kumare. Ne še. Da še nismo na vrsti, so rekli na občini. Če mene vprašate, je vse skupaj sumljivo, da se kar ikre krešejo. Ne bi bilo bolje, če bi jih najprej razdelili nam, ki rabimo le eno ali dve, namesto da čakamo na gospode in gospe iz mest, da se bodo odločili, ali bodo ali ne bodo nehali ali znova ali kar sprva začeli. Je pa prav, da je dobil svoj kurnik nazaj. Čeprav meni ni prav. Je bila vsaj streha, pa smrdelo je drugače.« (8) Poskrbite za ustno higieno!

Lúsija M'houm, polpismena gospodinja: »Oh, ko bi vi vedeli, kolikokrat sem našega župana prosila, naj za božjo voljo končno že kaj stori za našo krajevno skupnost, dokler je še čas. Veste, bliža se dan, ko bo prišla Evropska komisija za varstvo kulturne dekliščine in nam podelila plaketo. Vem, da jo bo, ker mi znamo! Ker mi zmoremo! Ker mi smo in bomo! Ker ravno za nas in na nas sije srečna zvezda! Ker v nas tli iskra spoznanja! Ker mi hočemo spravo! Ker mi smo se za to borili!« (9) Ne tekajte v goreče stavbe!

Riki Inko Muni Kado, Lúsijin mrož: »Spet kričiš, Lúsi? Zlikaj mi kopalke!« (10) Izogibajte se škodljivim vplivom okolja!

Fredi Kriptofor, domnevni morilec: »Ma, kaj naj rečem. Ni parade po nosu brez strelnega orožja. Vprašajte jih! Jaz sem samo streljal. Ni moj problem, če se je tam šunjal. (jao; op.prof.hrv.jez.) Bom drugič pazil, sem tudi že takrat rekel šerifu – mi je dal OK. Se zgodi. So mu pa zdaj dali hišno številko in ime. Bo kar prav. Hm, tole varovalo pa ni zaprto.« (11) Ne brijte se v temi!

 

Kot ste se lahko prepričali sami in na lastne oči (z izjemo tistih, ki ste zgodbo poslušali in ne brali; op.dr.med.spec.orl.), zmorejo le pričevanja ljudi, ki so bili temu velikanu svetovne književnosti lokalnega pomena najbližje, dovolj dostojno prenesti pripoved o njegovem razburljivem življenju z vrhunsko tragičnim koncem. Ti srečni ljudje so edini poklicani govoriti o vtisu, ki ga je véliki pesnik pustil na njih, na njihovem okolju, v njihovih srcih.

Nedvomno je jasno tudi to, da sem v svoji vnemi pravilno in pravično povedati zgodbo o tem večdimenzionalnem orjaškem literalnem gigantu pozabil omeniti, od kod pravzaprav izvira moja uvodna napoved, da gre za alarmantno novico. V upanju, da bo manjkajoči člen v tej verigi veselja dodal urednik (ne bom, nimam pisala; op.ur.) se od vas prisrčno poslavljam. (12) Uporabljajte rodilnik!

Lenko Nedelič Lenko Nedelič (biografija)


Večna povezava.   Objavljeno



 
 
 
 

Specialnetete

 
 
Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS! [Valid Atom 1.0] © 1994-2008 Matija Lah & Tilen Ivič & Benjamin Lesjak Opozorilo