RSS Feed Link
 
 
 
 
 

Sveže

 
 
To mesto poganja Blogger. Kaj pa tvoje? Si še v srednjem veku?
si.blogs
SlovenskiBlogi
Blogorola
 
 

Kaj vidiš tu, pa doslej še nisi? Večna povezava.

Ogled v gledališču stoječega avtomata – 5. del kanonade

Pa ne, da ste zamudili prejšnjo epizodo?

Izvil sem se iz njenega prijema, ki je medtem že zelo popustil, in se pobral s tal. Pograbil sem Pipija in preostale svoje stvari, se oblekel in šel. Daleč res nisem prišel, saj me je že pred vrati kupéja ustavil varnostnik z vlaka. Nadrl me je s starim perverznim prascem, ki da po vlakih zalezuje mlade dame in jih spolno nadleguje s psom v naročju in po vsem telesu pomazan z lastnimi iztrebki.

Tedaj se mi je šele utrnilo, kaj sem bil pravzaprav storil na stranišču. Potem ko sem Pipija pokril z lastnim blatom, sva se v tej packariji oba povaljala. Kolikor pa mi s Pipija ni uspelo prenesti nase, ko sva bila na tleh, sem pobral še potem, ko sem ga objemal. Torej sem res bil jaz vsega kriv in ne slab zrak v vagonu, kot sem sprva mislil.

Zgodba se s tem seveda ne konča. Varnostnik me je previdno zgrabil za pas, ki je bil presenetljivo še najmanj pobruhan in me odvlekel do konca vagona. Po radijskem oddajniku je sporočil vlakovodji, naj za trenutek ustavi vlak, meni pa je dejal, da mu je iz srca žal, da me ne sme dodobra prebutati, temveč me mora takoj, ko se vlak ustavi, vreči na prosto.

Vlak se je ustavil in jaz sem s Pipijem v naročju priletel na sosednji tir naravnost na nos, da se mi je kar kri ulila, vlak pa je spet odbrzel naprej po svoji poti; seveda brez mene.

Še sreča, da je nedaleč stran od proge tekel majhen potok, h kateremu sem se namenil, da bi se očedil. Pipija sem kar celega namočil v hladno vodo, jaz pa sem se slekel in z oblačili v naročju legel v resnično mrzlo vodo potoka. Na srečo tudi moj fekalni ovoj še ni bil preveč suh, tako je lahko vsa umazanija preprosto stekla z mene. Mimogrede sem vodo še enkrat z užitkom ponečedil, da bi tako preprečil morebitno kasnejšo katastrofo.

Ko sem se torej tako kopal, pa nenadoma zaslišim klic iz gozda: »Kir prasc pa serje u muojo uodo?« Ob tem sem se zdrznil in se hitro oblekel v še mokre cunje.

Takoj za tem je iz hoste prilomastila ogromna babura z ribiško palico v desni in veliko mrežo v levi roki. Že od daleč je preklinjala in me zmerjala. Prikorakala je tako do mene in me nadrla s starim perverznim podvodnim sralcem, ki da ji bo zastrupil vse ribe v reki. Odvrnil sem ji, da ta potoček pač ne more biti reka niti Liliputancem, ona pa me je – vsa besna, ker sem ji ugovarjal – z ribiško palico z vso silo tresnila po roki, nato po rami, nato po hrbtu in – ker sem se kot podlasica hitro izmaknil – še po zadnjici, bedrih in nazadnje še po obrazu, ker sem se zmotil in ji pritekel naravnost pod roke, tako da me je res silno premikastila. Naj pri tem omenim, da me niti ena ženska doslej ni tako natepla, kot ravno ta ribiški zmaj. Komaj sem ji ušel. Po treh kilometrih sprinta pa sem se domislil, da sem pravzaprav v vsej tisti naglici pozabil na svojega Pipija. Obrnil sem se in stekel nazaj.

(se nadaljuje)

Alta Knabe Alta Knabe (biografija)


Večna povezava.   Objavljeno



 
 
 
 

Specialnetete

 
 
Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS! [Valid Atom 1.0] © 1994-2008 Matija Lah & Tilen Ivič & Benjamin Lesjak Opozorilo