Tiramisu na trdih tirih

Pogled skozi okno drvečega brzovlaka – 1. del limonade

Najprej sem zjutraj vstal in si umil nos od znotraj in od zunaj, da je bil kot nov. Nato sem malo sédel, da sem se olajšal. Seveda nisem kar tako nekam sédel, temveč sem odložil guzo na školjko, pa ne na ostrigo, niti na klapavico, temveč na straniščno ve-ce školjko. Šele ko sem se lepo ponaredil v tisto trohico vodice v keramični kotanjici, sem se oblekel. Nesramna mladina, ki misli drugače!

Za zajtrk sem popil malo pristne morske vode iz konzerve in pojedel en sam keks, ki sem ga nalašč za to spekel prejšnji večer, saj sem navajen varčevalec. Ob tem naj omenim, kako zapletena je peka enega samega keksa, ko pa so dandanašnji vsi recepti kar za kilogram produkta. Moral sem izredno natančno izračunati, koliko sestavin (moke, vode, kvasa, sladkorja, soli, cementa in vegete) je de facto potrebno za en sam keks, zato sem bil zelo vesel, da sem v mladosti poslušal v šoli.

Vpričo vseh vas sedaj tu priznam, da je bilo najtežje določiti število keksov, ki ga dobimo ob običajni rabi recepta. Tako sem najprej spekel celo dozo keksov, zatem prijateljčke natančno preštel, zapisal njihovo število ( Ekeks), jih stehtal (m2), seštel mase sestavin iz recepta (m1), delil m2z m1, da sem dobil takozvani koeficient zmanjšanja mase zaradi izgube vode pri segrevanju mase na 2000°C (k). Vse izračune podajam v shemi 1, da si boste v nadaljevanju lažje predstavljali, o čem teče beseda.

Če ste si podrobno ogledali shemo 1, vas imam zelo rad, sicer pa vas na kolenih prosim, da jo brez obotavljanja podrobno pogledate. Dokler se boste shemi izogibali, ne bom nadaljeval zgodbe.

(se nadaljuje)

Alta Knabe