Recesija privedla do tragedije

Indeksi brez haska praskajo po borznem dnu – Praznino, ki so jo za seboj pustile finančne izgube, napolnila socialna drama – Grafologi mrzlično iščejo drugo plat medalje – Dekan teološke fakultete predlagal zamenjavo imena ustanove zaradi nespodobnosti prvega zloga besede fakulteta – Mesarji solidarni z vegetarijanci, ki jim dajejo kruh

Majhni breg pri Lačni gori, predvčerajšnjim, med juho in sladico, pet oseb, slow foot. Bernarda M. Wagnerja, finančnega direktorja Investicijske družbe Irena-Olga-Tanja, je ob prihodu v njegovo priljubljeno obedovalnico, kjer pogosto obeduje, presenetila recesija. Jaroslav Spachny, lastnik priljubljenega lokala, nam je zaupal, da je recesijo, ki jo običajno hranijo naslonjeno na omarico z gasilnim aparatom, najverjetneje nekdo po nesreči nenamenoma prevrgel, tako da se je njena lepljiva vsebina razlila po vetrolovu slavne obedovalnice, nakar s človeškimi močmi ni bilo mogoče odvrniti iz nje izvirajoče nevarnosti, kar je imelo za posledico, da se je gospod Wagner do prihoda predstavnikov Civilne Zaščite prilepil na tla vetrolova, kjer je bil ujet vse do prihoda predstavnikov Civilne Zaščite, ki so takoj po prihodu pričeli z intervencijo.

Predstavniki Civilne Zaščite, ki so takoj po prihodu pričeli z intervencijo, so ujetega, premraženega in pikastega stalnega gosta po treh urah neusmiljenega krohotanja očividcev osvobodili recesije in mu izstavili račun, katerega bo oškodovanec moral poravnati še pred prihodom Miklavža na Dravsko polje.

Nekateri očividci niso imeli te sreče, dogodek se jim menda ni zdel vreden krohota, pač pa so mnogi izmed njih pobrali šila in kopita, ki so med reševanjem gospoda Wagnerja po nesreči padla iz razstavne vitrine. Gospod Spachny je posebej ponosen na tri primerke šil, izdelanih iz kostne moke gobavega dirigenta iz pozne bronaste dobe, ki predstavljajo svojevrsten zaklad, saj naj bi bila po navedbah ponosnega lastnika njihova vrednost praktično nedoločljiva, po navedbah zavarovalnice Rošpoh pa bi na trgu takšno vrednost le stežka dosegle, zlasti v teh dneh, ko z obličja Zemlje vsak dan izgine vsaj ena finančna organizacija ali njena uprava.

Globoka finančna kriza, ki bo vsaj še nekaj desetletij pretresala svetovno ekonomijo, je prva po zadnjih treh, ki dejansko predstavlja precej večjo nevarnost za sodobno civilizacijo, kot pa parkljevka in slinavka skupaj predstavljata za curling.

Mnogi svetovni strokovnjaki, med njimi zlasti tisti, ki so svoje naložbe še pred prvo slutnjo nastajajoče krize povsem po naključju vnovčili in denarna sredstva umaknili na varno, še naprej opozarjajo, da z recesijo ni šale, in dodajajo, da bo predrzna lahkomiselnost nekaterih lastnikov in poslovodij lokalov, ki recesijo kljub opozorilom hranijo na neprimernih mestih, botrovala še marsikateri osebni ali celo družbeni tragediji, kakršna je bila ta, ki je gospodu Wagnerju pokvarila obed, vam, drage bralke in spoštovani bralci pa dobrih pet minut.

V naslednjem prispevku bom spregovoril o nenavadni izrastlini.

Lenko Nedelič