Prikazovanje v veleblagovnici

Razburkana javnost – Mirna Bosna

Javnost je v zadnjih dneh razburil nenavaden pojav, sicer pogost v specializiranih pasteh za turiste po vsem svetu. Pojav, katerega razlog že tisočletja ostaja skrit znanstvenikom, celo tistim, ki imajo po lastnih in besedah svojih kolegov dostop do posebnih informacijskih virov, pa je tokrat dosegel doslej nepredstavljive razsežnosti. Občani (in nekatere občanke) so zelo razburjeni in mnogi izmed njih (ter mnoge izmed njih) so že iskali pomoč pri svojih osebnih zdravnikih, psihologih, veterinarjih in celo v dimnikarskih društvih.

Meščani so razburjeni spričo pogostih videnj Device Marije v veleblagovnicah, sploh po zadnjih podražitvah zamrznjenih izdelkov. Tudi videnja Marije Zaščitnice so bila najpogostejša v predelu z zamrznjeno zelenjavo.

Videnja so najpogosteje spremljali vzkliki kot: »Marija!«, »Marija svéta!« in celo: »Jezus Marija!«. Za slednji primer še ni neposrednih dokazov, da je šlo za tako imenovani tandemski prikaz Matere božje in Odrešenika. Po zadnjih obvestilih naj bi šlo le za optično prevaro, kajti Mati in Sin se po dosedanjih izkušnjah pojavljata skupaj le ob pomembnejših cerkvenih praznikih, predvsem v času sezonskih razprodaj.

Dogajanje bomo seveda še podrobneje raziskali, morda bomo o tem tudi kaj napisali. V primeru, da o tem preberete kaj kje drugje, vas lepo prosimo, da o tem ne govorite z drugimi.

Žarko Masslo

Tetka Jesen

Kaj je rekla Tetka Jesen – Me sploh ne zanima, pa moram kljub temu k njej in jo vprašati – Pa naj še kdo reče, da življenje novinarja ni pasje poletje v peklu! – Naj!

V majhni vasi levo od meglenega ribnika, kjer je tema tako gosta, da ne vidiš mladih srnic, živi mlada dama, po imenu Tetka Jesen. Rada poje in slika na platno, rada smuča in previja kasete. Vsak večer s sten svoje trisobne vile olupi tapete, jih zloži in jih posodi lastniku nočnega bara desno od zgoraj omenjenega ribnika, kajti on jih nima. Na tem mestu naj vas še enkrat opozorim, da mi ta članek nikakor ni všeč in zato vas bom na gobec.

Ne razumem, zakaj vas moram moriti s tem sranjem, ko pa imam boljše delo. Lahko bi vas recimo do krvi prebutal, ampak vas ne smem, ker bi me tedaj moj urednik podušil na čebuli, začinil s kozarcem belega, dodal ščepec origana, vse dobro premešal in ohladil na sobno temperaturo, postavil za četrt ure v hladilnik, spet malo aklimatiziral maso na sobni temperaturi, vendar le toliko, da se njegov pes in tašča ne bi prehladila, ko bi me jedla. Žal mi je, da sem tako slabe volje, toda nisem sam kriv. Vsi vi ste krivi, ki niste ravni.

Vrnimo se k Tetki Jesen.

Lažnivci: »Najprej, ko sem stopil v vaš prečudovit dom, sem se spotaknil ob vaš pancer. Ste ga sami tako namestili ali ste za to najeli internega dekoraterja?«

Tetka Jesen: »Moram priznati, da imate prav.«

L: »Kaj?«

T.J.: »No, to, kar ste rekli. To je čista resnica.«

L: »Kaj?!«

T.J.: »To.«

L: »KAJ!?!«

T.J.: »Hm?«

L: »KAJ!?!?!«

T.J.: »Ne kričite, prosim vas, moja muca še spančka.«

L: »Ste pripravljeni na naslednje vprašanje?«

T.J.: »Ne še.«

L: »Ste?«

T.J.: »Ja, zdaj pa sem. Samo hlačke so mi zlezle v zadnjico. Oprostite. Kar na dan z besedo.«

L: »Ste res popolnoma prepričani, da lahko nadaljujeva?«

T.J.: »Seveda!«

L: »Hočem reči, jaz bi lahko stopil za trenutek ven, se malo sprehodil, polil vašega mačka z bencinom in ga zakuril, poteptal vaše tulipane, stopil z vaše lajtnge…?«

T.J.: »Hm? Prosim?«

L: »Točno.«

Mislim, da je to spet ustrezen trenutek, da povem, kako mi ta članek nikakor ne leži. Preprosto mi ni všeč.

L: »Naše bralce prav gotovo zanima kakšna skrivnost iz vašega življenja. Nam jo lahko zaupate?«

T.J.: »Ah, ne, ne. Nobenih delavcev. Sama sem ga tako postavila.«

L: »Razumem. Kaj pa vaše otroštvo?«

T.J.: »Skrivnosti pa nimam. Razen morda ene.«

L: »In to je…?«

T.J.: »Najlepše mi je bilo v mali šoli.«

L: »Izšolali ste se v tujini?«

T.J.: »To je priprava na osnovno šolo. Ne veste tega? Kakšen novinar pa ste?«

L: »Odličen novinar. Celo moj urednik pravi tako.«

T.J.: »Ja, na daljnem vzhodu, v Indiji.«

L: »Torej ste prava svetovljanka.«

T.J.: »Lastna hvala, cena mala.«

L: »Hočete reči, da po dolgih letih potovanj po vsem svetu, niste vsaj malo izobraženi s področja geografije, zgodovine in etnologije?«

T.J.: »Ni važno, kaj o sebi mislim jaz, važno je to, kar si o meni mislijo drugi.«

L: »In kaj po vašem mnenju o vas mislijo drugi?«

T.J.: »O, to pa to! Videla sem pol sveta, na stotine dežel in različnih kultur.«

L: »Rahlo se mi že meša. Kaj ne morete odgovarjati na tekoča vprašanja? Vas kdo sili, da se tako norčujete iz mene?«

T.J.: »Upam, da vse najlepše.«

L: »AAAAAAAAA!«

T.J.: »Oprostite, saj odgovarjam! Na vsako vaše vprašanje postavim ustrezen odgovor.«

L: »Najbolje, da kar zaključiva. Zahvaljujem se vam za ta izredno utrudljiv intervju, čeprav sem prepričan, da me bo urednik naslednje dni po vsej verjetnosti ignoriral, če ne kar likvidiral.«

T.J.: »Na zdravje!«

Na koncu se bralcem še enkrat iz vsega srca opravičujem za slabo voljo in upam, da me boste razumeli. Na boj!

Kommé Nießt

Nismo hin!

Kako ste si drznili kaj takega sploh pomisliti!?

Kljub preplahu v javnosti v zadnjih treh tednih, vam, predrage bralke in precenjeni bralci, sporočamo, da

NIKAKOR IN ZA NOBENO STAVO NISMO HIN!

Govorice o našem prenehanju in skorajšnjem slovesu s sijočimi, a solze privabljajočimi šopki rož in z zelenimi, a tako boleče dokončnimi venci, so se izkazale za navadno laž. Tega, da nas je v posteljo položila nežna roka drobne, a utrujajoče zbirke bolezni dihal, srčnega ožilja, prebavil in dve ali tri domnevno spolno prenosljive bolezni, ne moremo zanikati, a to, da naj bi nas tovrstne neprijetnosti pokončale in poslale na drago plačan izlet v temno in vlažno podzemlje z vključenim ogledom cvetja s spodnje strani, to pa, spoštovani predstavniki konkurenčnih medijev, preprosto ni res.

Žarka je turneja po Domačih in Tujih nočnih klubih, ezoteričnih sejmih, vznemirljivih, a higiensko nekoliko oporečnih beznicah in ustanovah, namenjenih nudenju nujne medicinske pomoči, širom Domovine brez najmanjše možnosti zanikanja precej izčrpala, a moč sodobnih antibiotikov na njegovo in na nek način tudi našo, mnogo bolj pa vašo srečo ne pozna meja. Tako Žarko danes že lahko sedi in uživa tekočo hrano skozi za to predvideno odprtino v spodnjem delu brk.

Lenko je v preteklih dneh spoznal pravo vrednost zdravega in brezhibno delujočega imunskega sistema, ko je v hudem neurju, katerega ste zagotovo opazili tudi sami, ostal brez začasne, a prijetne življenjske sopotnice, ki je pod plazom na svoje veliko presenečenje še mnogo pred napovedanim rokom izgubila svojo črno gradnjo in z njo tudi najpomembnejši temelj Lenkove ljubezni. Naš kolega s terena je do danes večino svojega vodotesnega premoženja že prenesel k novi, izredno altruistični, a prav gotovo zgolj začasni življenjski sopotnici z rednimi prihodki in udobnim avtomobilom višjega srednjega razreda, kakovostne izdelave z bogato dodatno opremo.

Z ženskim delom občinstva je bila zgodba precej drugačna. Na tem mestu se vam želimo – v upanju, da boste razumeli naš predikat – posebej iskreno opravičiti za nepričakovano kratkost tega odstavka, saj nam veljavna zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov izrecno prepoveduje govoriti, pisati ali na kakšen drug način tretjim sporočati podrobnosti o zdravstvenem stanju naših vrlih, a z benignimi kožnimi izrastki skoraj v celoti prekritih kolegic iz uredništva.

Priznati moramo, da so bili Kommé, Filmo in Drahma nekaj dni uradno razglašeni za pogrešane, a smo kasneje od njihovega posebnega predstavnika s Papue – sicer znanega lokalnega nutricionista – prejeli pomirjujočo vest, da so v odličnem stanju ter da že nestrpno pričakujejo gala dogodek, ki ga domačini pripravljajo v čast njihovega težko pričakovanega obiska.

Rok se je ob enem od koncev letošnjega poletja odpravil na težko zaslužen dopust v gozdove nad Jelovico, kjer je v ta namen že pred leti privatiziral nekoliko večjo jazbino, ki pa jo je zdaj zaradi glasnih protestov ljubiteljev narave prisiljen deliti z brejo samico rjavega medveda. Naraščaj pričakujeta še pred Dnevom reformacije.

Spodaj podpisani sem sam izredno dobrega zdravja in sem vsakodnevno upravičen do treh obrokov ter do dveh sprehodov, osebno higieno pa moram zagotavljati pravzaprav le za jutranji in večerni pregled. Tudi občutek za čas sem si povrnil, odkar sem z opazovanjem sence rešetk na tleh s svinčnikom izdelal svojo lastno sončno uro.

Edino odprto vprašanje ostaja povezano z Nadebudnim mladim avtorjem. Kje se skriva on, ostaja skrito tudi nam.

Sedmerec Brez Vratarja