Franček

Franček, ti Franček,

presneti pijanček, si piu ga preveč.

Rad fige si talo

in kelnarce žvalo, a zaj te ni več.

Ko babe si šlato

in žgance si mlato, čés piu si merlot.

Non-stop si ga tanko,

nikdar nisi manko, presneti falot.

Si pesmice piso,

te šmirgali niso, ker nisi biu »in«.

Mi zaj te poznamo,

tut radi te mamo, čeprav si že hin.

Si marsikaj spesno,

za hec al pa resno, saj nisi sam kriv.

Kak rime letijo,

nas v šoli učijo: največji si biu.

Ti Čop je odplavo,

Kopitar te gnjavo, čeprav si meu prav.

Smo te počastili,

smo himno dobili, si praznik nam dau.

Te Urška ni vzela,

ni rada te mela, si zdel se ji grd.

Zaj tvoja je slava

iskrena in prava, prezgodnja bla smrt.

Zaj maš spomenike,

maš kipe in slike, se z jurja smejiš,

maš trge in ceste,

praline in preste, podpisan drobiž.

Mi mamo te radi,

fsi – stari in mladi, tak supermen si.

Fsi drugi so nule,

olup od čebule, največji le ti!

Neznani junak