Že spet ta »na današnji dan«

So dnevi, ki si jih je vredno zapomniti – Tu je nekaj takih, ki si jih je zapomnil nekdo drug – Tokrat so omenjeni celo tajkuni!

6281 pr.n.š.

Lesarsko industrijo in celotni trg mizarskih izdelkov takratne Evrope je hudo pretresla novica, da je Friderik Poznovstajajoči, mrzli bratranec vladarja Severnih Frankov, enega redkih Germanskih plemen, ki ni znano po kakšnem posebnem receptu fermentacije žitaric, naznanil, da je na celotnem ozemlju takratne Severne Frankije, ki tiste dni ni štela več kot tri hiše, pričel veljati odlok o uvrstitvi trikotnika med oblike.

Do tistega usodnega dne so kot veljavne oblike veljale le: nedoločena, pretežno okrogla in trapez. Evropski mizarski industriji niti po osmih tisočletjih te posebej zahtevne oblike še ni uspelo obvladati.

437 pr.n.š.

Nemostenes z Mikonosa, pomorščak iz Male Azije, je na eni od svojih mnogih plovb okrog polotoka Rodosa ugotovil, da se je na zemljevid Grčije prikradla resna napaka, ki bi lahko imela zelo škodljive posledice za razvoj muzejskega turizma, malega gospodarstva in antične književnosti, če je ne bi pravočasno odkrili in odpravili. Da bi dokazal resničnost svoje domneve, je na več krajih na Rodosu podtaknil ogenj, ki je do večera tistega dne zajel celotni polotok, a se nikakor ni uspel razširiti na celino ali na kak drug del Grškega ozemlja.

V naslednjih dneh so lahko kartografi zemljevid Grčije ustrezno popravili in Rodos pravilno vrisali kot otok.

435 pr.n.š.

Med praznovanjem druge obletnice otoka Rodosa so trije neimenovani domačini na severni obali otoka našli ostanke kakšnih tristo voz in nekaj ostankov tovora, za katere so do tedaj domnevali, da jih je ukradel eden od bogov – najverjetneje Riki, bog ust, žrela in pretiranega ponočevanja.

Odkritje je nazadnje vnovič potrdilo domnevo, da je Rodos pravzaprav res otok in da so trgovci na poti v Atene z več sto vozovi nekoč neuspešno poskusali prečkati to, za kar so smatrali, da je le nekoliko večja luža sredi ceste.

39 pr.n.š.

Na današnji dan leta 39 pr.n.š. se je v predmestju Rimskega mesta Pancraeax rodil Carniis Pneumonica, eden najpomembnejših lirikov tistega časa. Že v rani mladosti je Pneumonica pričel eksperimentirati s konstruktivizmom, seveda v zelo grobi in primitivni obliki. Svojo poezijo je zapisoval na keramične vaze, nakar je te razbil in ponovno zlepil, vendar v popolnoma naključnem vrstnem redu.

Na Rimu je pustil trajen vtis, ko ga je v letu 12 n.š. z zidu Koloseja potisnil Gaius Rectaphilus, njegov dotedanji sponzor, sicer pa tudi nekdanji lastnik večjega števila še nekaj dni poprej neprecenljivih porcelanastih vaz.

1080 n.š.

Na današnji dan leta 1080 n.š. se je natanko dvema nič hudega slutečima staršema rodil Hermann Heidenanderdestärs, predstavnik manj pomembne nemške slikarske šole, po svojem ustanovitelju imenovane Srebrni marec. August Dummerle, začetnik nove tehnike slikanja na jedilni pribor, je komaj štiriletnega Heidenanderdestärsa vzel v uk in ga v le nekaj letih izoblikoval v naglušnega starca z okvarjeno prostato, kar pa je imelo izredno močan vpliv na njegovo nadaljnje življenje in delo, saj je le nekaj tednov po tem na poti v Benetke podlegel kronični migreni.

Do danes se ni ohranilo niti eno samo likovno delo Heidenanderdestärsa.

1408 n.š.

Na današnji dan leta 1408 n.š. je Steve Gutenberg, bratranec Johannesa Gutenberga, izumitelja tiskarskega stroja, v kleti svoje hiše v Mainzu (Nemčija) med pospravljanjem starih cunj po naključju odkril radioaktivni ogljik, a se je že zvečer istega dne izkazalo, da je bilo odkritje namerno, tako da se je vrhovni svet alkimistov Šlezije odločil, da dogodka ne more šteti med uradna znanstvena odkritja tistega časa, saj bi to preveč odstopalo od ustaljenih visoko šovinističnih norm in pomagalo ustvariti nevaren precedens, za katerega so kasneje priznani svetovni zgodovinarji ocenili, da bi zmogel srednjeveško Evropo pahniti v temačno obdobje demokracije in pluralizma.

1739 n.š.

Na današnji dan leta 1739 so igralci drugoligaškega moštva nogometnega kluba iz Oxforda v Veliki Britaniji med pripravami na tradicionalni deveteroboj zanetili nenavaden mednarodni incident. Le nekaj minut pred začetkom uradnega treninga je Michael Onderneedle, kapetan Oxfordskega moštva, v povsem športnem duhu na domačo tribuno zalučal svoje spodnjice. Šele, ko so veselo plahutale proti klopem v tretji vrsti galerije, je opazil, da so v resnično slabem stanju, saj sta hrbtni del krasili dve veliki luknji.

Usoda je hotela, da so spodnjice pristale prav na glavi nadškofa grofije Bath and Welles, ki ga je dogodek tako presenetil, da je povsem negiben obsedel na klopi. S tribune gostujoče ekipe pa je v tistem trenutku glasno završalo, saj tam zaradi razdalje niso mogli dobro videti, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Po pripovedovanju očividcev naj bi nadškof nato vstal s svojega sedeža in se pričel pomikati proti izhodu in s tem povzročil strah in zmedo med Ku-Klux-Klana nevajeno publiko.

To je bil v Veliki Britaniji prvi s strani nogometašev povzročeni neobičajen incident. Do tedaj so bili prav vsi incidenti povsem običajni.

Iz stare, zaprašene knjige, ki sem jo našel med opravljanjem vlomne tatvine na vikendu nekega tajkuna in ki je po svojem videzu spominjala na spominsko, dišala pa povsem drugače, prepisal

Alta Knabe