Kako smo začeli… (drugi del)

Spomini sinonimnega slovenskega filmskega režiserja, stezosledca, igralca, bibliofarmakolonista, off-road arhivista, stenopleskarja, kardiologa, violontimpanista in prisklednika

Danes zaključujem svojo žalostno izpoved in obenem razočaranj polno pripoved, polno visoko sofisticirane, a nizkotno razburljive kreativnosti, polno kot pasulj preprostih, a kot švicarska ura z Zlom prepojenih zločinov. Mnogi samozvani umetniki so vse moje življenje kradli moje nebrušene diamante, jih zbrusili do neprepoznavnosti, jih prodali kot svoje, z njimi zasloveli in s slavo zasenčili velikane kot so Preferen, Kotowöl, Gredolčič, Hemwynweight in jaz, se ve. Nazadnje pa so si celo drznili postati milijonarji. In to kar v tolarjih! Boli! Če še niste, poglejte, kaj vse so mi storili.

 

Zločin in kazen ali Kako so Štajerci kradli školjke ali Kako sta se dva odrasla človeka kregala zaradi polovice postelje ali Kako je glavni junak padel v kad ali Kako je zgorel Piran ali Kako je Bučko dobil ošpice

Na samem začetku sem si zamislil dramatični prizor med mamo in sinom. Šlo bo za dramatičen trikotnik sumljivih interstelarnih odnosov z manjkajočim ogliščem vendar bom to situacijo zapletal skozi ves film, tako da še ne vem natančno, kaj naj bi bil njen širši pomen za zgodbo in koliko oglišč bo nastalo; že sedaj pa lahko rečem, da bo šlo za vrtoglave preobrate in pa seveda za divji lov po plaži. Potrebovali bomo sedem avtentičnih ameriških vojaških džipov, tank in lesen gugalnik v obliki konjička. Lov se bo začel na zaprtem kopališču za nemške neon-naciste preoblečene v turiste, ta (prvi) akcijski del pa se bo končal v temačni ulici na robu civilizacije, v Kitajski četrti Pirana, kjer bo glavni junak postal kimono. Sledil bo pretep med dvema mladinskima nasilniškima skupinama, ki se bo končal z dramatičnim padcem glavnega junaka v kad, polno mlačne tekočine. Spodaj bo nekdo klical: »KDO!? KDO!?«, kar bo našega junaka zapletlo v tretjo svetovno vojno. Za kosilo bo zelenjavna juha s cmoki. Potrebovali bomo cisterno kerozina in dovoljenje luške policije za požig Pirana (pokliči scenografijo!) ter čistilo za žogice za golf (sobota!).

Naslednja akcijska sekvenca nas bo popeljala v globine človeškega uma: stari ladijski krmar Anže Vrtačnik iz Kotelj bo tihotapil kokain iz Izole v Ankaran preko morja in se bo s tovorom, vrednim pol milijarde dolarjev zapletel v obračun s tremi jadralnimi padalci iz Počehove pri Mariboru, ki bodo kradli sladoledne kornete brez sladoleda. Morje bo rdeče od krvi na celotni površini od Izole do Trogirja (pokliči za helikopter in naroči masko!). Zaključek druge akcijske sekvence bo na zabavi za rojstni dan neke maliganke (najverjetneje prosto po Bevku), ki se bo dogajala na Koprski noči v Portorožu, glavni junak pa bo ves ta čas priklenjen na strop garaže, kjer bo besnela tretja svetovna vojna v podobi plesalke brejkdensa (kliči profesorico za angleščino! NUJNO!). Sonca pa večina še lep čas ne bo gledala! (Kaj?) Paziti moram na to, da mi bosta za drugi del filma ostala vsaj dialog in pes… (ali pa je to nek drug film???)

P.S.: Mislim, da bo treba naslov malce popraviti.

 

Petíca

Trije študenti teologije: Brane, Stane in še en tretji, katerega ime naj bo zaenkrat še skrivnost (ker obstaja možnost, da bo to celo ženska z brado), bodo oropali tovarno lepilnega traku in kadrovskega pripeli na strop s šopom bankovcev. Nato bo sledil dolg lov na zločince, ki se bo končal v tretjem razredu. Junaki bodo uporabljali strelno orožje, disketo in naravne znamenitosti Kamne Gorice. Vmes bo tudi napad na vozeči tramvaj, zloraba akviziterja, družinski prepir, ločitev, čudovita scena na sodišču, kjer bodo tri priče jokale, motokros, v kad, polno vode, bomo vrgli delujoč fen, linčali bomo kenguruja, pojedli špagete in fotokopirali spačen obraz hišne pomočnice. Film bom posnel v treh jezikih, dva od policistov se bosta pisala Karantenov in bosta visela z lestenca v dnevni sobi. Sam bom ves čas lopatal pesek, vodo, ogenj in zrak med igralce, s čimer bom ustvarjal občutek, kot da je ves svet sestavljen iz alimentov. Na koncu bo Hamlet olupil mandarino, nekdo drug pa bo odkril Kip svobode v Ameriki.

 

Operacija »Kaj ti je?«

Če ne bo šlo drugače, bom za ta film najel trideset naturščikov iz nemškega filma za vlogo glavnega junca… junaka. V zgodbo bo vpletena ciganska družina, begunci iz popravnega doma in blontna prikazen v obliki človeka. Vsaj glavno žensko vlogo bo odigrala Nastasja Kinski, ki bo hotela glavnega junaka ugrabiti in ga na silo odpeljati na morje, kjer mu bo izpila kri. Potrebujem še tudi idejo za nek predmet ali kaj, kar bo filmu dalo nek smisel, morda celo poanto. Tu mora biti tudi vsaj en Neslovenec in dve plesalki kan-kana, sicer pa lahko vse vloge odigram tudi sam, strah me je le tega, da mi spodnje perilo glavnega junaka ne bo prav. O vsem moram še temeljito razmisliti!

Za rezervo pa mislim, da bom posnel kratek lov dveh proletarcev s pištolo, seveda v celoti brez besed, da mi ne bo treba z mikrofonom tekat za igralcema. Na koncu bosta padla na železniške tire, kjer bo ležala crknjena mačka z dlako s Ponterose (pokliči lektorja za nemški jezik!).

 

Babica gre smučat

Vzeli bomo neko starejšo mlado damo (po možnosti iz kakšnega prejšnjega filma za kontinuiteto in kontinenco) in jo vtaknili v star avto brez strehe in posneli 76-minutni videospot za glasbo, ki jo bom sam posnel s tranzistorjem in frajtonarco. Vmes bo vsaj šest minut teksta in plejbek.

P.S.: Upam, da bo vsaj denar za smučke.

 

Heil, gate!

Ciganski Paganini bo pred nogo pravice pobegnil v Ljubljano in študiral primerjalno umetnostno zgodovino. Tam ga bodo napadli domorodci, skozi več divjih akcij, ki jih bom sproti koreografiral, se bo vrnil nazaj v domačo hišo, kjer bo nato zavrnil mamino kavo. Vmes bosta dva alkoholika, oblečena v enega, bruhala na ciganske goslice. Upam, da ne bo prišlo do raznih nemirov. Ministra za notranje zadeve bom prosil, da odstopi pred kamero.

 

Rabljeva svečka

Če se ne motim, bom za ta film kupil sanke. Na steni bo razmazan Kristusov obraz, ki ga bo že kdo narisal s kislino z golimi rokami, kar bo celi stvari dalo rdečkast odtenek. Glavnega junaka bo povozil čas. Tudi tu bom vsaj eno sekvenco zapolnil s striptizom in motokrosom. Nekako moram vkomponirati tudi shranjevanje datotek.

 

Karmen

Opero bom uglasbil in dodal malo nasilja v obliki psihološke torture, ki jo bo v obliki kratkih nepoudarjenih vprašanj izvajala junakinja s štirimi imeni.

To je vse.

 

Sami ste se prepričali, da sem bil v mladih letih poln idej, poln mladostnega zanosa, poln ustvarjalne energije, do roba poln elana, entuziazma, poln nepremagljive volje do ustvarjanja. Žal sem bil prepoln zaupljivosti. Mimoidoči in mimostoječi gostje v raznih bifejih so bili prazni, tako jim ni bili težko od mene, ki sem rojen pripovedovalec, pobrati vseh teh fantastičnih in neponovljivih idej. Zdaj imam, kar imam – celo na dedevejih že dobim vse svoje filme, a kaj, ko niso moji. Nič več…

Tako sem razočaran, da grem pisat. Ah! Raje grem pit. Ne brad pit, ampak šnops. Vi pa vedite, da sem se trudil, za vse čase si zapomnite, kdo je resnični čudoviti um Holivuda!

 

Po halucinacijah slovenskega filmskega smrduha zapisal

Kommé Nießt