RSS Feed Link
 
 
 
 
 

Sveže

 
 
To mesto poganja Blogger. Kaj pa tvoje? Si še v srednjem veku?
si.blogs
SlovenskiBlogi
Blogorola
 
 

Pomlad je pred vrati, naj vas ne ujame nepripravljene Večna povezava.

Nov paket nasvetov za vrtnarje in druge upravičence do tujega denarja

Dragi moji, kako ste? Dolgo se vam nisem oglasila, saj me je vreme – po domače rečeno – vznemirilo, kot že dolgo ne, pa mi je bilo pretežko kaj uporabnega napisati, zato sem se raje zadnjih nekaj tednov vdajala intravenoznim razvadam. Iz starega recepta moje nekdanje tete sem se naučila, kako iz detergenta za belo perilo, zobne paste in polovice banane izdelati pristni domači opij z okusom jabolka. Prijelo je kot velika neustavljiva prijemalka.

Ker se prav lahko zgodi, da bo zima počasi popustila, moramo biti pripravljeni v nizkem startu za naskok na vrtne gredice in okenska koritca. Pa na balkon ne smemo pozabiti. Toliko dela, a tako malo plastelina! V tokratnem prispevku vas bom spomnila na tri najpomembnejše zadeve v zvezi z zgodnje pomladnimi opravili na vrtu.

 

Prvič

Čas je za tarfufe. Prav ste prebrali – v nasprotju s tartufi, ki jih je mogoče umetno gojiti le v filmih Györgya Lukazsa, je vzgoja tarfufov povsem enostavna ali kot pravim jaz: ni lažjega kot to. V lokalni semenarni imajo semena tarfufov na zalogi vsak drugi torek. Cena je zanimiva, nakup pa postane še posebej razburljiv, ko prodajalka gleda stran. Semena doma nemudoma vtaknemo v prazno glineno posodo iz keramike, nato jih zasujemo z mivko, če pa ta ni pri roki, pa lahko tudi z mivko. Na desetcentimetrsko plast mivke ali mivke nato nasujemo še vsaj dvajset centimetrov humusa (tudi nos habebit humus bo pravi). Šele tretji dan pričnemo zalivati in nato to ponavljamo naslednje leto in pol. Že čez tri do deset mesecev pa bomo lahko pričeli uživati v svežih tarfufih in to brez koščic. Je kaj lažjega na tem svetu?

 

Drugič

Še preden sneg skopni, marsikje iz tal pokukajo zvončki – to prav gotovo veste vsi med vami. A tega, kdo jih je v sneg pravzaprav zakopal, tega ne ve pa prav nihče. Naslednji nasvet je namenjen vsem vam, ki še niste postali ponosni lastniki gozda, z drevesi obkoljene jase ali ozkega, rahlo zaraščenega tolmuna brez dna. V tem mesecu se namreč prične čas obrezovanja borovnic. Borovnice so tiste neprijetne stvarce, ki se v mnogih gozdovih skrivajo na borovničevju in čakajo, da se zapletete vanje, nato pa vas prav počasi prebavljajo več dni, lahko pa tudi dlje. Za obrezovanje lahko uporabimo navadne vrtnarske škarje, če pa ste posebej vešči, vam bo bolj prav prišel lovski nož ali mačeta. Nič lažjega kot to. Moram pa priznati, da sama raje uporabljam super napalm, saj s svojo lepljivostjo in razmeroma resnimi težavami ob poskusu gašenja le ta nudi tisto varnost pred zlobnimi borovnicami, o kateri ponoči rada sanjam. Pazite pa, da ne odrežete preveč, saj to ne bo po godu Sosedom, katerih mejníške rošade šele v opustošenem gozdu postanejo prava turistična atrakcija.

 

Tretjič

Še preden pa sonce svojo moč s polno paro upre v tla, moramo tudi vsi zbiratelji mravljic pričeti razmišljati o tem, kako lanske bube zavesti v napovedi dohodnine. Jaz jih zapišem v rubriko 37 na strani 6-u, čeprav sem jih doslej zapisovala med vzdrževane družinske člane. Moj finančni kiropraktik me je opozoril, da tako drobnih živali pač ne morem šteti med družinske člane, poleg tega pa ta rubrika naj ne bi bila predvidena niti za kivi, slive, mandarine in osamosvojene genitalije. Zatorej bodite pozorni, pazljivi in prudentni, sicer pa težav ni pričakovati.

 

Četrtič

Rada bi vam še kaj povedala, a se mi ne da popravljati uvoda, zato o tem prihodnjič.

 

Večno vas ljubi vaša vdana,

Metka Drevoredka Metka Drevoredka (biografija)


Večna povezava.   Objavljeno



 
 
 
 

Specialnetete

 
 
Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS! [Valid Atom 1.0] © 1994-2008 Matija Lah & Tilen Ivič & Benjamin Lesjak Opozorilo