Današnji dan je bil v zgodovino zapisan kot dan

Pregled nekaterih pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili na današnji dan, a praviloma že precej časa pred današnjim dnem

 

336 pr.n.š.

Na današnji dan leta 336 pr.n.š. je Aristotel Urinasis po več desetletjih plodnega ustvarjanja na področju aplikativne filozofije ugotovil, kaj pravzaprav manjka nekaterim njegovim pomembnim dognanjem. Smisel se je vélikemu znanstveniku, filozofu in – zahvaljujoč gobam – uspešnemu večkratnemu vdovcu spretno izmikal do velikanove pozne starosti v 33. letu. Kljub temu da je večino svojih idej Urinasis uspešno zapisal v obliki, ki je znana še danes, pa je vsem zapisom po njegovih besedah manjkala drobna malenkost. Poznal in uporabljal je številke in konstante, poznal in uporabljal je neznanko x, a kaj, ko je bila slednja tako zelo osamljena…

Tako se imamo vélikemu Urinasisu zahvaliti za črko y, ki je v zmagovitem slogu zaokrožila prvo razvojno stopnjo zahodne filozofije in postavila temelje današnje matematike, statistike, fizike in beletristike.

 

17 n.š.

Na današnji dan leta 17 n.š. je prišlo v predmestju Jeruzalema do neprijetnega incidenta ob kamenjanju rejca kamel. Ta si je najstrožjo kazen prislužil po tem, ko je ob lihi uri poskušal zaužiti par rečnih postrvi, kar je tudi danes v popolnem nasprotju z običaji. Do incidenta je prišlo, ko so ribičevi sovaščani ugotovili, da na kraju, s katerega se kamenjanje običajno izvaja, ni prav nobenega kamna več. Tako so bili primorani obsojenca, ki je stal v kotanji za kamenjanje, prositi, naj jim vrže nekaj kamnov, preden so ga lahko kamenjali do smrti. Kamne jim je prijazni ribič vrnil vsaj petkrat, preden je bila kazen dokončno izvršena.

 

185 n.š.

Na današnji dan leta 185 n.š. je Rumbald Mogočni, osebni tajnik vladarja Zahodnih Gotov, v rimsko štetje uvedel število nič, po tem, ko mu je vladar med nedeljskim zajtrkom na travi zdolgočaseno opisal, kaj namerava početi tisti dan.

 

1228 n.š.

16. oktobra 1228 n.š. se je v predmestju Basla rodil Klaus Amarsch-Kratzer, najpomembnejši švicarski likovni umetnik, ki je bil predvsem znan po svoji posebni tehniki mešanja oljnih barv. Kot eden prvih kemikov je Amarsch-Kratzer, sin sirarja in umetne osemenjevalke, odkril presenetljivo lastnost nekaterih živalskih fekalij, ki ob stiku z organskimi topili spremenijo barvo iz rjave v temno vijolično ter iz zelenkaste v svetlo modro. To svoje odkritje je skrbno varoval vse do svoje smrti 3. junija 1273, ko je na eni od otvoritvenih zabav v svojem ateljeju po nerodnosti padel z lestve in na grozo vseh prisotnih polil vedro žganja po izvodu manj znane knjige Gordona Rjavega, Iztisnjena resnica. Od tistega dne dalje je mesto najpomembnejšega švicarskega likovnega umetnika prosto.

Iz tujih logov v slogu pozabljenih kolumnistk brez milosti in sramu prekopiral

Alta Knabe