RSS Feed Link
 
 
 
 
 

Sveže

 
 
To mesto poganja Blogger. Kaj pa tvoje? Si še v srednjem veku?
si.blogs
SlovenskiBlogi
Blogorola
 
 

Včeraj sva zaspala v objemu Večna povezava.

Dragi dnevnik,

Včeraj me je obiskal. Ja, moj ljubi. Sva se mečkala in mečkala in objemala in poljubljala. Hudo! Potem me je nesel v spalnico in sem mislila, da se mi bo kar zmešalo.

 

Zdaj je pa dovolj!

Uspelo nam je! – Prebili smo varnostne bariere – Zasadili smo zobe v mehko meso hekerice

Dragi bralci, tokrat se javljamo iz podtaknjenega zapisa, s katerim je zlobna neznanka ponečedila Lažnivce.

 

V spalnici me je nežno položil na posteljo, zatemnil je okna in se ulegel k meni. Potem sva se pogovarjala. Govoril mi je o tem, kako so ta novi uspešno zmanjšali inflacijo in povečali razslojenost in krneki. Me je kar minilo. Hudo.

 

Ugotovili smo, da se je v naše spletno mesto vmešala delno pismena oseba ženskega prepričanja in nekajkrat pustila tu svojo dlako, o čemer smo vas že prijazno opozorili. Nato se je hekerska teroristka poskušala še mnogokrat vtihotapiti skozi našo večplastno neprebojno mrežo varnostnih dodatkov.

 

Ker mi je govoril take bluzarije o insemenaciji in razsoljenosti, sem se potem kar razjezila. Ni mi bilo več za poslušat in sem odprla okno. Stopil je k meni in me poskušal tolažiti z interpolucijo. Hudo! Sem se pa obrnila k njemu in ga potisnila skozi okno.

 

Kdaj pa kdaj ji je še uspelo, zdaj pa smo končno našli varnostno luknjo, skozi katero se je plazila in kratila naše pravice do dezinformiranja javnosti. Vili Velikavrata, naš priljubljeni strokovnjak za varnost, je po nekajtedenskem in izredno zapletenem obdobju testiranja ugotovil, kje je v naši neuničljivi varnostni mreži nastala luknja in pri tem odprla vrata teroristom, oziroma kot temu rečejo Američani: teristom.

 

Nisem bila dovolj močna, zato se je moj ljubi uspel prijeti za okenske rastline in grozil, da bo preplezal nageljne in me pretepel, da bom vse zvezde videla. Rekla sem si: »Krneki!« in zaloputnila okno. Ne bom jaz njemu astronom! On je zunaj javknil na ves glas, kar sem razločno slišala na poti v kopalnico. Morala sem vzeti nekaj toaletnega papirja, ker nisem mogla z golo roko pobirati odrezanih prstov.

 

Vili še ni izstavil računa, nam je pa omogočil, da z vami delimo popravek, ki ga je potrebno namestiti na vsak osebni (in neosebni, op.splet.moj.) računalnik. Ker smo prijazni, mladi, zdravi in lepi in se bojimo sodnega preganjanja kot hudič riža, vam dovoljujemo, da popravek namestite tudi sami.

 

Moj ljubi se je zunaj še vedno z eno roko držal za nageljne, meni pa je bilo dovolj. Krneki! Dobro, da očka, ko je pred dvanajstimi leti skočil po cigarete, ni vrnil lovske puške v klet. Sem jo kar vzela in tekla pred blok.

 

Z navedenim popravkom boste tudi na svojih strojčkih zamašili to bolečo varnostno luknjo, ki preti, da zmelje vaše neprecenljive misli in skrita hotenja, prav tako pa tudi bolj občutljive osebne izpovedi v maso, primerno za virtualne čevapčiče. Od srca vam priporočamo namestitev.

 

Pred blokom ni bilo nikogar, zato sem kar naprej tekla okrog, pod okno spalnice. Moj ljubi se je še vedno oklepal okenskega cvetja. Pomerila sem in ustrelila. Kar dvakrat! Hudo! Bilo je kot streljati na glinaste golobe. Seveda je bil večji in se je gibal zelo drugače in je iz njega brizgnilo več krvi, ampak je pa bilo kar isto. Telebnil je kot velik leteči bik, ki so mu odpovedala krila. Komaj sem odskočila.

 

Hej! Kaj pa je zdaj to? Očitno se polisteroidni kit, s katerim smo zamašili varnostno luknjo, še ni povsem strdil, saj se mi zdi, da je teristka vdrla kar v ta naš najnovejši prispevek. To je neverjetno, tega ni pričakoval niti Vili.

»Nemogoče, da je spet prišla not! Sem pa ja zafilal lukno do konca!« v telefonskem pogovoru izjavlja Vili. »Vam pošljem še več popravkov jutri! Jih bom dal kar na svojo stran! Jutri popoldne sprožite Vili Apdejt, bo vse takoj porihtano in zaflikano!«

 

Truplo sem potem hotela zvleči do smetnjaka, pa je bilo pretežko. Krneki. Sem stekla nazaj in prinesla očkovo žago za posebne primere. Zaropotala je in pokadilo se je, potem sem ga pa razžagala. V bistvu sem ga bolj razcefrala. Hudo! Ne vem, kaj je jedel, da je bil tako zdrizast. Zdaj je, kar je. Sem ga zbasala v kontejner, ga bojo že jutri odpeljali. Bi ga morala dati med gospodinjske odpadke?

 

To je popolnoma nemogoče! Kako ji je uspelo? Kako je lahko kot velika zlobna kača ponovno prilezla izpod svojega kamna naravnost v naše kraljestvo? Hej! Ti! Pisateljevalka! Kaj počneš!?

 

Pa ni treba, da bi ga dala med gospodinjske, saj pa ja ni znal nič za gospodinjstvo naredit. Zdaj ga je srečala pamet. Joj, zdaj pa me nekdo kliče iz vorda. Moram nehat. Samo shra

 

Halo!? Kje je pa zdaj? Pa to ni mogoče! Spet je izginila. Neverjetno! Kako se lahko to zgodi prav nam, ki smo vedno tako pošteni in mladi in lepi? Sploh pa zdaj, ko je Vili zagotovil, da se to preprosto ne more več zgoditi. Nikoli in nikdar! Ker mi nismo trhli brskalniki, ki po toči ovené! Nismo komaj delujoči zmazki! Smo ljudje! Tako, prijatelj moj, ne gre! Nikoli se ne vdamo, pa če se svet podre!

Sedmerec Brez Vratarja Sedmerec Brez Vratarja (biografija)


Večna povezava.   Objavljeno



 
 
 
 

Specialnetete

 
 
Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS! [Valid Atom 1.0] © 1994-2008 Matija Lah & Tilen Ivič & Benjamin Lesjak Opozorilo