Kako smo začeli… (prvi del)

Spomini danes anonimnega slovenskega filmskega režiserja, scenarista, igralca, skladatelja, dirigenta, tkalca svile, teologa, lastnika raznih franšiz, pediatra in bibliofila

Moja kariera filmskega genija se je začela pred več kot petdesetimi leti nekje na Slovenskem. Ker takrat v Sloveniji filmska industrija še ni obstajala, oziroma je bila še bolj v plenicah, sem se odločil, da bom napisal in posnel več filmov, ki bodo v svet ponesli slavo Slovenskega naroda in tudi vašo, drage Slovenke, preljubi Slovenci!

Začel sem s krajšimi zgodbicami, ki sem jih potem nameraval razširiti v celovite filmske pripovedi. To bi bil tudi storil, če mi moji kolegi – ki jih tu ne bom našteval, umazanih goljufov – ne bi pokradli vseh najboljših idej. Da imam prav, vam lahko najlepše dokažem tako, da vam predstavim nekaj osnovnih idej, ki so bile po mojem mnenju moje najboljše delo, pa so potem končale v bedi, pozabi in predalu. Zdaj sem že prestar, da bi lahko karkoli zahteval, želim pa, da ne ostanem neznan. Ideje so pred vami, o njih vrednosti presodite sami…

Vaše izvirne komentarje pričakujem na naslovu uredništva Lažnivcev, kjer vas že čakam pražnje oblečen in sveže stuširan. Če se mi pridruži ženska pripadnica nasprotnega nežnega spola, bom celo uporabil deodorant. Nato se bomo s skupnimi močmi postavili po robu plagiatorskim pretentačem in postavili Domovino nazaj na zemljevid Holivuda.

Tistega lepega tedna

Tistega lepega tedna bo še lepši dan. Šli bomo ven na svež zrak in poklicali teto Rozi, naj pride k nam, ven, kjer jo bomo nameravali toplo sprejeti. Ne bo hotela iti z nami. Rekla bo, da smrdimo. Šli bomo brez stare koklje in nam bo veliko lepše brez nje. Italijanski nogometaši bodo igrali na pavke pod balkonom v cirkusu Opalamala, Stefuč, majhen možak visoke postave z dolgo modro brado, bo poročen trojček, imel bo sedem otrok, enega lepšega od drugega in tretjega. Kar precej bo pel.

Torej bo lep dan in šli bomo na sprehod na svež zrak, vendar brez tete Rozi, ki pravi, da smrdimo. Zvečer bo že tema in dan bo malo manj lep, teta pa bo še vedno prepričana, da smo križanci med dihurjem in orlom.

Ples v žebljú

Skopiral bom nek drugi film, vendar bo glavno vlogo odigral bel golob, čaj pa bo serviral duševno moteni uradnik Sončne uprave. Glavni zaplet bo v nevihtni noči na Jurjevo, ko junak ne bo s tisto, ki jo ljubi, vendar pa bo plesal kot še nikoli. Nato se bo spotaknil ob cvetje in srce mu bo počilo.

Sinji golob

Snemal bom v čmo-beli tehniki, ker močno dvomim, da obstajajo sinji golobi, potopil bom več ladij in se več tednov sončil na Galebjem otoku v družbi treh Vikingov iz Dubrovnika. Če ne bo šlo drugače, bom pretepel glavne junake, ker hočem solze! Eden od enih ali drugih bo ustrelil očeta od drugih, nato bodo iskali morilca in tihotapili irsko sol iz Trsta. Hočem tudi travmatično sceno s kobilico, ki jo glavni junak dvigne na odstavni pas.

Drevje v jeseni

Mestni luzer se bo sprehajal po gorah, pretepel pastirce, zmagal v košnji na sto metrov in zapeljal staro asocialno zeliščarko Pehto (ali Plahto), kobacal se bo po snegu, sprejemal goste in nazadnje delal kot krotilec polhov na Jesenicah. Zmagal bo na volitvah in niti enkrat ne bo jokal. Ime mu bo Peter ali Petra (odvisno od maske!).

P.S.: Mogoče bomo morali minirati most na Soči.

P.P.S.: Mogoče bomo morali Triglavu dodati četrto glavo, nos in oči.

P.P.P.S.: Mogoče bomo morali kupiti radirko.

Speča na vrvici

Mladi Yah-Kor bo mladi fantič brez resorja, vendar pogumen partizanski kurir, ki bo v Metku spoznal bolničarko Matejo. Babica bo imela lase, črne kot ebenovina, v obraz pa bo bleda kot bela krizantema (Gregorčič!). Zgodba se bo dogajala nekje na vasi. Glavni junak bo v neki točki filma skočil z vrha silosa, takoj za njim pa utrujena babica, ki bo nato podedovala naftno polje v Dallasu in zgradila majhno vilo nekje v Kaliforniji, najverjetneje v Santa Barbari, če bo Ministrstvo za kulturo uspelo zbrati potrebna sredstva (Kalifornijo, vilo in Lassie). V najslabšem primeru bo potrebno pretepsti ministra, a tega se zaenkrat še izogibam. Kakorkoli že, Sveča na vrvici bo napeta drama o otrocih s postaje pri Kinu Šiška, zgodba o mamilih, mladinskem kriminalu in veterinarski babici, ki je po vrnitvi iz Vietnama popolnoma asocialna, nosi rdeč trak v laseh in papagaja na rami.

Čudovit let izumitelja polža

Zaenkrat mi je za ta projekt padlo na pamet le to, da bo sedemletna Marjetka izumila mikrovalovno pečico in skuhala leva. Vsaj v eni sceni bodo vsi igralci in igralke popolnoma goli, ko iz majke rođeni, takrat bom zapletel zgodbo s klavirjem, ljubeznijo in morskim psom. V najslabšem primeru bomo tekst razdelili na papirju. Vsekakor moram nekako vključiti ganljivo sceno med materjo in moškim otrokom, v katerem eden od njiju izumi polža.

Zdaj sem že tako vznemirjen, da mi zmanjkuje sape in komaj še narekujem. Oprostite, ampak te iskrene izpovedi vam danes ne bom mogel zaupati v celoti. Nujno moram vzeti nitroglicerin.

Ne pozabite se nam pridružiti naslednjič, ko bomo objavili nadaljevanje tega v nebo vpijočega vitalnega kurikuluma našega velikega umetnika.

Po spominih velikana med slovenskimi filmarji in filmofili zapisal

Kommé Nießt