Začetek setve

Sezonski nasveti za posebne vrtnarje

Res je. Držim kot pribita. Ta mesec se za botanično dezorientirane kolerike z nazaj obrnjenimi kapami začenja sezona setve aluminijastih opilkov in čas, ki je najprimernejši za cepljenje obcestnih odsevnih količkov. To zadnje bo posebej zanimalo vrtnarje s posebnimi potrebami po zganjanju neumnosti.

Če so opilki že suhi in srebrnkaste barve, jih ožmemo in polupčkamo. Polno pest jih zaženemo v v ta namen pripravljen lončič in zalivamo osem do devetkrat na uro. Cimet in zeleno nasekljamo na drobne koščke in ju za en krasen popoldan namočimo v svež goveji urin. Osebno priporočam Cenetovo Lisko – zagotavlja ogromno svežine in že večkrat sem resno razmišljala o tem, da ga uporabim tudi kot mehčalec za perilo. To bi vsekakor spremenilo izraz »urinirati«. »A vi ne urinirate?« Vrnimo se k urinu. Vsake štiri minute radostno zmes poskakujoč premešamo (aerobični motiv si izberemo po lastnem okusu). Serviramo toplo. Najbolje je, da uscano župco nalijemo v podstavek prej omenjenega lončiča. To ponovimo vsakič, ko rastlinjak preneha zaudarjati.

Čez tri do štiri dni lahko pričakujemo sanitarno inšpekcijo, po dveh mesecih, ko se vrnemo iz zapora, pa lahko že uživamo v svežih, čeravno nekoliko neokusnih sadežih lastne pridelave. Pozor! Z aluminijastimi opilki si je mogoče poškodovati notranje organe, v redkih primerih lahko silijo na kašljanje ali – pri narkomanih – na kihanje. Res pa je, da dezorientiranih kolerikov z nazaj obrnjenimi kapami to ne moti.

Obcestne odsevnike cepimo zvečer, ko so aktivni. Prirezujemo jih na razdalji 2 cm od tal, kjer je največ rastnega tkiva. Seveda moramo imeti cepiče pripravljene že od prej. Najbolje uspevajo volnene nogavice, kubanski dežniki in buteljke penečih vin. Jaz, osebno, prisegam na podobice od obhajila. Zanimivo, da so nekatere sveže birmanke pripravljene brez pomisleka svojo zbirko podobic zamenjati za telefonske tone. »Tuu-tuu-tuu.« »O, hvala. Rade volje zamenjam.«

Vedno me preseneti, kako se cepiči na obcestnih odsevnikih hitro primejo. In trdno tudi. Skoraj neverjetno. Že v nekaj dneh lahko opazimo razraščanje in vsak dan kak nov poganjek. Najkasneje v štirih, vendar ne prej kot v dveh mesecih moramo poganjke pravilno zredčiti, sicer lahko tvegamo, da bomo vse štiri pasove zavili v neprehodno džunglo. Odrežemo vejice, ki so pregosto skupaj, vsekakor pa vsako podobico Judeža. Te shranimo za obredni sežig, ko pride božični čas.

Kdaj lahko pričakujemo plodove? Vsak trenutek bodo pozvonili pri vratih. Iz njih previdno izluščimo semena, jih posušimo s fenom in čez zimo shranimo v praznem rumtopfu.

To bi bilo za to sezono vse. Naslednja sezona prav res se že bliža, a mene ponovno pesti huda griža. Lep pozdrav!

Metka Drevoredka